Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo
Slovenski pravopis
sámozaglédanost -i ž, pojm. (ȃẹ̑) poud.