Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

blógerski blógerska blógersko in blôgerski blôgerska blôgersko pridevnik [blógerski] in [blôgerski] ETIMOLOGIJA: bloger
gêj gêja; tudi gay samostalnik moškega spola [gêj]
    1. moški, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola
ETIMOLOGIJA: gay
gêjevski gêjevska gêjevsko pridevnik [gêjeu̯ski]
    1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega, tj. moškega spola
ETIMOLOGIJA: gej
katárza katárze samostalnik ženskega spola [katárza]
    1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti notranje očiščenje, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na pretresljivo, tragično dogajanje, dogodek v umetniškem delu, zlasti tragediji
    2. ekspresivno notranja preobrazba, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na globoko doživetje, pretresljivo dogajanje, dogodek
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Katharsis, angl., frc. catharsis in lat. catharsis iz gr. kátharsis ‛očiščenje’ iz kathaírō ‛čistim’ iz katharós ‛čist’
lézbični lézbična lézbično pridevnik [lézbični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lesbisch, glej lezbijka
nárko pridevnik [nárko]
    manj formalno ki je v zvezi z mamili
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. narco okrajšano iz narkotik

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
álter -- prid. (ȃpog.
1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen: alter glasba in alterglasba, alter kultura in alterkultura
// v zvezi alter scena in alterscena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: režiser filma je alter
// v zvezi alter scena in alterscena skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
SSKJ²
estráden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na estrada 1, 3: estradni pevec, umetnik, zvezdnik; estradna elita; estradno življenje / ekspr. estradna smetana; publ. slovenska estradna scena / estradni ansambel, orkester; estradno gledališče / nastop estradnih umetnikov
SSKJ²
fantásten -tna -o prid. (ȃ)
zastar. fantastičen: fantastna podoba, scena, slika / ta človek ima naravnost fantasten spomin; sam.: njegove slike imajo nekaj fantastnega in romantičnega
SSKJ²
fantazíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na fantazijo, domišljijski: fantazijski svet; fantazijska podoba, predstava / fantazijska moč umetnikov / fantazijska laž pri otroku; fantazijsko prepletanje resničnega in izmišljenega / fantazijski privid; fantazijske blodnje
    fantazíjsko prisl.:
    fantazijsko zasnovana scena
SSKJ²
grafítarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na grafitarje ali grafitarstvo: grafitarski sleng; grafitarska dejavnost; grafitarska umetnost / grafitarska scena
SSKJ²
inscenácija -e ž (á)
1. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu; scena: narediti inscenacijo; inscenacija prvega dejanja / gledališka inscenacija / ukvarjati se z inscenacijo s scenografijo / uprizoriti dramo v režiji domačega avtorja in v inscenaciji gosta / nova inscenacija opere je poudarila predvsem prikaz človekove duševnosti uprizoritev, izvedba
2. nav. slabš. izvedba, realizacija naprej pripravljenega javnega dogodka, uprizoritev: inscenacija demonstracij, procesa
SSKJ²
kontrást -a m (ȃ)
kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega, nasprotje: v delu so izraženi močni kontrasti; scena je polna kontrastov; omiliti kontraste / kontrast med lažjo in resnico / v njegovi poeziji nastopa tema kot kontrast (k) luči / biti v kontrastu s čim / črno-beli kontrasti na portretu; močni kontrasti svetlobe in sence / barvni kontrasti
// ekspr., navadno s prilastkom kdor je (bistveno) drugačen: sin je pravi kontrast svojega očeta
♦ 
fot. kontrast izrazita razlika med črnim in belim, med svetlim in temnim na negativu, pozitivu; glasb. učinek agogičnih kontrastov; med. kontrast snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov
SSKJ²
masôven -vna -o prid. (ō)
množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številni
♦ 
ekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. masovna pesem nekdaj zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi
    masôvno prisl.:
    masovno so začeli odhajati v tujino; sam.:, pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek
SSKJ²
masôvka -e ž (ȏ)
film., gled. žarg. množični prizor, množična scena: snemati masovke; dobro izdelana masovka
SSKJ²
mêtal2 in metál -a m (ȇ; ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: igrali so mešanico metala, techna in klasične glasbe / težki metal; v prid. rabi: metal koncert metalski koncert; metal glasba metalska glasba; metal scena metalska scena
SSKJ²
metálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na metalce ali metal2: metalski peteroboj / metalski koncert; ljubitelji trdih metalskih zvokov; metalska glasba; metalska skupina, zasedba / metalska scena
SSKJ²
nárko... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na ukvarjanje z mamili, zlasti z uživanjem, razpečevanjem: narkotest in narko test, narkomafija in narko mafija, narkoscena in narko scena
SSKJ²
nárkoscéna -e in nárko scéna -e ž (ȃ-ẹ̑pog.
področje udejstvovanja in uveljavljanja ilegalne trgovine z mamili: narkoscena je zlasti zaživela v nočnih lokalih, kjer je bilo mogoče mamila naročiti skupaj s pijačo
SSKJ²
okvír -a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ)
1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko
// tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala
// kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini / vratni okvir (vratni) podboj
2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena
3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih
4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, državnem okviru
● 
publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana
♦ 
grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; pravn. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje
Število zadetkov: 156