Zadetki iskanja
Vorenc
dobro prisl., F174, bene emere, dobru kupiti; benemeritus, dobru vrédin; collectus, dobru per ſebi; confisus, -a, -um, dobru ṡavupan; depsicus, -a, -um, dobru gnèten; desicare, poſuſhiti, dobru poſuſhiti; egregius linguae, kateri cilú dobru govory; fervescere, dobru ſegréti; insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu; inspicere, polukati, notar pogledati, dobru ogledati; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; ligurire, dobru lebati, poṡhirati, ṡhreiti; meditatus, -a, -um, dobru premiſlen; obarmare, oroṡhyti, ſe dobru s'oroṡhyem preṡkarbéti; odorifer, -a, -um, dobru inu lipú diſhèzh; opimare, tolſtiti, pitati, dobru rediti; paratè, dobru perpravlenu; probè, jeſt ſe cilú dobru ſpumnim; promerens, dobru ṡaſluṡhen; salubrè, salubriter, dobru, sdravu; victitare, dobru ṡhiveiti, lebati
Vorenc
gorak prid., F29, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati; calda, -ae, gorka voda; caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba; caldarium, kotel ṡa gorko vodó; caldus, -a, -um, gorák; calens, topál, gorák; calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti; calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; coctura, -ae, gorka roſſa, gorku vremè; concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti, gorku ſturiti; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; excalefacere, ṡagréti, gorku ſturiti; excalefactoria vis, ena gorka múzh; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; obcalere, ogréti, okuli, inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu gorák; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah; propinigeon, ena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati; refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu gorka; themas, en gorák gvant; thermopôla, -ae, en kuhar, kateri gorke jidy predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; thermopotare, gorke ṡhupe pyti
Vorenc
greti nedov., F3, calefacere, ṡakuriti, ſegréti, gréti, resvrozhiti; focillare, gréti, ogréti, múzh dati, oṡhivéti; fovere aliquem, eniga k'ſebi partiṡkati, greiti, objemati, rediti
Svetokriški
razgreti -ejem dov. razgreti, segreti: kakor ta ogin tesfetli kar je temniga, resgreje 3. ed. kar je smersliga (I/1, 89) ǀ mozhi, inu resmaka, kakor potok, ſad perneſſe kakor nyva, reſigreia 3. ed., kakor vinu (III, 244)
Vorenc
razvročiti dov., F2, calefacere, ṡakuriti, ſegréti, gréti, resvrozhiti; inflammare, reṡbéliti, reṡvrozhiti, reṡnétiti, gmèrati, draṡhiti, oṡhgati
Vorenc
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
Prekmurski
segrèti -gréjem dov. segreti, ogreti: Bêle 'zamatne pokrôvce, Szegrêje nyé mrzlo lice KAJ 1870, 63; pren. Zisla ſzvekloſzt poganom, Szkoterom proſzim, ſzegrej me BKM 1789, 43; i mati moja je mené vu greihi ſzegreila vu utrobi ſzvojoi SM 1747, 7
segrèti se -gréjem se segreti se, ogreti se: Csi pecsatni vojszk po szüknyi csouvas, da sze szegreje KOJ 1845, 103; i szegrê sze pri topli káhlaj KAJ 1870, 61; ſzegrejta ſze ino ſze naſzitita KŠ 1771, 748; i gda ſze je ona zadoſzta ſzegrejla KM 1790, 30
segrèti se -gréjem se segreti se, ogreti se: Csi pecsatni vojszk po szüknyi csouvas, da sze szegreje KOJ 1845, 103; i szegrê sze pri topli káhlaj KAJ 1870, 61; ſzegrejta ſze ino ſze naſzitita KŠ 1771, 748; i gda ſze je ona zadoſzta ſzegrejla KM 1790, 30
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
segreti dov., F7, authepsa, -ae, tudi ponva s'ogniam ſa jedt ſagreiti; calefacere, ẛakuriti, ſegréti, gréti, resvrozhiti; caustica medicamenta, arznie ẛa ſegreiti, inu vrozhe ſturiti; concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti, gorku ſturiti; excalefacere, ſagréti, gorku ſturiti; excalefactorius, -a, -um, tú kar ima múzh ſagréti; fervescere, dobru ſegréti; incalefacere, ſagréti; recaliscere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati
Svetokriški
segreti -ejem dov. ogreti: ne bom zhakal do sadne minute s'ognjam lubesni Boshje moje ſerze ſegrejti nedol. ǀ gorkuta takorshne velike lubesni yh neſamore Segreiti nedol. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi, omezhi, reſueti, ſigreie 3. ed. ǀ katere tu ſonze Chriſtus Ieſus bo resfetil, inu segril del. ed. m ǀ de bi skuſi gorkuto boshie beſſede ſigrela del. ed. ž ſvoje ſmerslu ſerze ǀ vy bote naſhe duſhize po goſtim obyskali, shirmali, inu vuzhili, inu s'ogniom lubesni Boshye ſehgreli del. mn. m naſha smersla ſerza segreti se ogreti se: vſy shelite ſe resfrishat, inu nikar ſe segrejti nedol.
Vorenc
Pleteršnik
səgrẹ́vati, -am, vb. impf. ad segreti; erwärmen; s. se, sich wärmen: Tam pri ognju se segrevam, Danj. (Posv. p.).
Celotno geslo
Megiser
Vorenc
Pleteršnik
Število zadetkov: 17
Dostopnost