Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
Ir simbol
    simbol za kemijski element iridij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ir, simbola za element ↑iridij
Celotno geslo eSSKJ
mangán mangána samostalnik moškega spola [mangán]
    trda, krhka kovina srebrno sive barve, kemijski element; simbol: Mn
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Mangan, prvotno ‛magnetna ruda, magnezijev oksid’, skrajšano iz star. nem. Manganesium, prevzeto prek frc. manganèse iz it. manganese < srlat. magnesia, prevzeto iz srgr. *magnḗsion, prvotno ‛ruda iz pokrajine Magnezija v Grčiji’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
Se simbol
    simbol za kemijski element selen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Se, simbola za element ↑selen
Celotno geslo eSSKJ
selén seléna samostalnik moškega spola [selén]
    element rdeče, sive ali črne barve, ki samo na svetlobi prevaja električni tok, kemijski element; simbol: Se
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Selen, frc. sélénium, angl. selenium iz nlat. selenium, iz gr. selḗnē ‛luna, mesec’

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ántioksidacíjski in ántioksidácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á) kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo: antioksidacijski učinek vitamina C; selen priporočajo zaradi antioksidacijskega delovanja / antioksidacijske lastnosti olivnega olja
SSKJ²
selén -a m (ẹ̑)
kem. nekovina rdeče ali črne barve, ki samo na svetlem prevaja elektriko, element Se:
SSKJ²
selénov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na selen: selenove spojine / selenova kislina

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Se
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Se samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
selen
IZGOVOR: [sə̀é], rodilnik [sə̀é] in [èsé], rodilnik [èsé]

Slovenski pravopis

Pravopis
Se -- [esé] m, simb. (ẹ̑) kem. selen
Pravopis
selén -a m, snov. (ẹ̑) kem.; prim. Se

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
selēn, m. neka kemična tvarina, das Selen.
Pleteršnik
sę̑łən, -łna, adj. preslan ali tudi žaltav, rabi samo o slanini (nam. solen?), Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
selēnij, m. = selen (chem.), Cig. (T.).
Pleteršnik
selēnov, adj. Selen-: selenova kislina, die Selensäure, Cig. (T.).

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
temno zelen [temnọ̑ zélen] ali [zelȅn] pridevniška zveza

temno zelen

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
boršt m, F21, castanetum, koſtanîou bórſht; collucare, poſſékati, en bórſht, ali eno loṡó; dumetum, en ternîa bórſht; echo, odbianîe [glasu] v'eni dolini, ali borſhtu; glandaria sylva, ṡhelodni borſht; ilicetum, -ti, zerou borſht; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lauretum, -ti, lorberṡki bórſht; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati; myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès; nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu v'borṡhti, kir je goṡzhava; nemus, en luṡhten ṡelen borṡht; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; pinetum, -ti, enu meiſtu, ali borṡht ſmrékou, ali jelou; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; saltus, -ti, en góſd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo; strages nemorum, doſti poſſékaniga borṡhta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali borṡhte poſekuje
Vorenc
drev m, F13, apluster, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; cereus, cerrinus, zerou, is takaſhniga dréva; cornua antennarum, te ṡkraine ſhpize v'prég tega dréva v'ladji; deglobrare, en dreu oplupiti, oskubſti; frondifera arbor, ṡelen, ali veyat dreu; galbulus, Cipreſhou orih, ali oréhi od Cipreſhoviga dréva; lentiscinus, -a, -um, kar je is takeſhniga dréva ſturjenu; liber, tudi ta ṡnotranîa koṡha na drévi; maritare alborem, vinṡko terto na en dreu napelati; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga drevja dreiva ſhverṡh; murciolum, -li, ſéme tega dréva lentiṡcus; molluscum, -ci, ta garzha javoroviga dreva; plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti odraſtki, ali mladizami
Vorenc
drevje s, F42, abnodare, drevje kleſtiti; arbustum, en vert s'drevjam ṡaſajen; bryon, mah na drevju; calamita, te ṡelene ṡhabize na drevji; castrare arbores, drevje zhiſtiti, okleſtiti; daphnon, en vert s'lorberṡkim drevjom; folia arborum, lyſtje od drevja; gummi, guma ſmola na drevji; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha; oculi arborum, popki na drevji; panis arboris, goba na drevju; spinifer, tú ternaſtu drevje; viridarium, -rÿ, en luṡhten, ṡelen, s'drevjam naſajen vert
Vorenc
grlica ž, F4, chlorion, en ṡelen tyzh, taku velik kakòr ena gerliza; regaliolus, -li, ena ṡelena tyza v'laṡhki deṡheli, velika kakòr ena garliza; turtur, ena gàrliza; garliza, turtur
Vorenc
lušt m, F29, capere voluptatem, lúſht iméti; deliciae, -arum, luſhti; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; genio indulgere, po ſvoim luſhtu ṡhivéti; luxuries, -ei, tudi ṡhivotni luṡhti; nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh k'luṡhtu ṡrejen; orexis, luṡht, ali apetyt k'jeidi, lazhnoſt; propensior ad voluntates, narvezh nagnên k'luṡhtom; voluptas, lúṡht, ṡhela
Število zadetkov: 40