simpatíja -e ž (ȋ)
1. pozitiven čustveni odnos do kake osebe ali stvari, naklonjenost: do nje je čutil simpatijo; takoj si je pridobila simpatijo vseh; kazati simpatijo do koga / knjiž. ima simpatijo do konj / gledal jo je s simpatijo / to je naredila iz simpatije do reveža iz sočutja, usmiljenja
// ekspr. oseba, na katero se nanaša tak odnos: v njej je našla novo simpatijo / to je njena bivša simpatija bivši fant
2. nav. ekspr. naklonjenost, privrženost: naša država uživa simpatije po vsem svetu; medsebojne simpatije obeh narodov; kazal je simpatijo do revolucije, za revolucijo / njegov govor ni bil deležen simpatij navdušenja, odobravanja; kritika je sprejela roman s simpatijo
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
simpatíja -e ž, pojm. (ȋ) čutiti, kazati ~o do sodelavca naklonjenost; kazati ~o do revolucije, za revolucijo naklonjenost, privrženost; narediti kaj iz ~e do trpečega iz sočutja, iz usmiljenja; sprejeti roman s ~o z navdušenjem, z odobravanjem; števn., člov., poud. najti si novo ~o |dekle|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
simpatȋja -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Število zadetkov: 5
Dostopnost