Zadetki iskanja
Svetokriški
antverhar -ja m rokodelec: on je bil en Antuerhar im. ed., kateri s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit ǀ Ti Antverhar im. ed., ſi en dober Delauz ǀ Bò djal uni kmet, uni delauz, inu antverhar im. ed. ǀ Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar im. ed. ǀ En Antvarher im. ed. de ſi glih dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht, aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio ǀ Videm eniga Antverharja tož. ed. kateri vus dan della ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga Antferharja tož. dv. ǀ Dellauzi, inu Antuerhary im. mn. predajeio ſvoje dellu ǀ Se fardamajo Antverhary im. mn., inu Kmety ǀ Antuerharij im. mn. ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ vy Antuerhery im. mn., inu kmetje poſvezhòvate praſnike ǀ Vy antuarhary im. mn., vy delauzi, inu poſli ǀ sa katerim vſij Antvarharij im. mn., Purgarij … ſo shlij ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati … enij Antduerharij im. mn. ǀ drugi Antferhary im. mn. lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou rod. mn. ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Sveti Joſeph v' imeni vſyh antverharjou rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom daj. mn., delauzom, inu deklam ǀ Sdaj bom dal Antverhariom daj. mn., inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie tož. mn. ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat Antduerharje tož. mn. ← bav. srvnem. hantwërcher, nem. Handwerker ‛rokodelec’; → andverhar
Svetokriški
frbežno prisl. predrzno, nesramno: Se najdeio greshniki, inu greshnize, kateri kakor kojnij resuſdani dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim nijh hudih shell, de nemaraio sa obeno neuarnost ǀ ſe nepreſtrashite, ampak ferbeshnu eno sapuvid, sa to drugo prelomite ǀ kadar bi letu premislili, bi taku ferbeshnu meni ſe nepregreshili ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu, v' skledo ſegne, ter frishnu jei primer.> Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio, inu s' ſtraham shivè; ty greshni pak na letu nikoli nespomnio prau is ſerza, de farbeshnishi v' grehah shivè → frbežen
Svetokriški
frišno prisl. 1. sveže, hladno: kadar je vrozhe bi hoteli de bi bilu frishnu; kadar je frishnu bi hoteli de bi bilu vrozhe 2. živo, živahno: ſe sazhne na miso noſit, k' miſi ſedeio, frishnu jedò ǀ v' skledo ſegne, ter frishnu jei → frišen
Svetokriški
goveji -a prid. goveji: Sdaj bom dal Antverhariom, inu Deleuzom eno skledo goveiga rod. ed. s meſſa v' hrenavi shupi (IV, 352)
Svetokriški
hrenov -a prid. hrenov: tudi hrenava im. ed. ž shupa ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti (IV, 353) ǀ Sdaj bom dal Antverhariom, inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi mest. ed. ž shupi (IV, 352)
Svetokriški
leča -e ž leča: Eſau je bil taku nepameten, de s'eno ſkledo lezhe rod. ed. je bil predal ſvojmu bratu ſvojo erbshzhino ǀ Eſau je bil sgubil ſvoje pervorajſtvu s' eno skledizo lezhe rod. ed., inn s'en koſſ kruha ǀ vſe tu ſvoje predati, kakor Eſau s' eno skledo lèzhe rod. ed.
Pleteršnik
navẹ́zniti 2., -nem, vb. pf. 1) ein Gefäß zum Theil auf die offene Seite gestürzt hinstellen: n. skledo, košaro, C.; — 2) umgestürzt aufsetzen, Z.; n. panj, einen leeren Bienenstock auf einen vollen setzen, Z., Gor.
Svetokriški
nepameten -tna prid. nespameten, neumen: Eſau je bil taku nepameten im. ed. m, de s'eno ſkledo lezhe je bil predal ſvojmu bratu ſvojo erbshzhino ǀ Ah nesrezhen, inu nepametn im. ed. m takorshen zhlovek ǀ Nebojſe nepametẽ im. ed. m zhlovek, de bi skuſi poſt sbolel ǀ Gdu bò taku nepametenc im. ed. m, inu preusetin ǀ oh nepametni im. ed. m dol. jest, de ſim enimu zhloveku tulikain lejt shlushil ǀ Ie shivil kakor ena nepametna im. ed. ž shivina ǀ ta napametna im. ed. ž shivina ſe Adamu Eui inu v'punt postaui ǀ je ena velika preuſetnoſt tiga zhloveka nepametniga rod. ed. m ǀ vſaj bi imeli ſe vuziti od te nepametne rod. ed. ž shivine ǀ ſe nesramujete, inu naprej neusamete ſe pobulshat, inu s'nepametne rod. ed. ž shivine ludje ne ratate ǀ en greshnik, ali greshenza ſo tej nepametni daj. ed. ž shivini podobni ǀ ſo bilij spazhenij, inu glih tej napametni daj. ed. ž shivini ratali ǀ vſi bi ſe letemu zhudili, inu sa nepametniga tož. ed. m ži. dershali ǀ drugiga Boga nej ſo ſposnali, temuzh to nepametno tož. ed. ž shivino ǀ on raishi prebiva per tei nepametni mest. ed. ž vſtekli sverini, kakor pak per teh pametneh ludeh ǀ ſe tudi mej to nepametno or. ed. ž shivino najde ǀ vij ste taku nepametni im. mn. m, inu nehualeshni ǀ veliku karshenikou taku nepametnih rod. mn. ſe najde ǀ Joh takorshnim Vuzhenikom nepametnem daj. mn. ǀ nemate vashe ſpovedniKe sa taKu nepametne tož. mn. m dershati ǀ Kadar te nepametne tož. mn. ž shivine bi sazhel s'suojo palzo tepst primer.> Ti ſi nepametnishi im. ed. m, kokar ty Ajdje ǀ O ti nepametnishi im. ed. m folK KaKor ta nepametna shivina ǀ Sizer bi nepametnishi im. mn. m bily, KaKor ta nepametna shivina ǀ ſò nepamitnishi im. mn. m kakor ta nepametna shivina ǀ Vy ſte nepametnishi im. mn. m, Kakor ta nepametna shivina
Pleteršnik
odvẹ́zniti, -nem, vb. pf. etwas Umgestürztes umkehren: o. poveznjeno skledo, C.; — durch Wegnahme des angelehnten Deckels öffnen: o. zaveznjeno peč, den angelehnten Ofendeckel wegnehmen, Cig., Št.-C.
Pleteršnik
Pleteršnik
oškŕbiti, -im, vb. pf. schartig machen, Jan., Lašče-Levst. (Rok.); o. skledo, oškrbljena majolika, BlKr.
Pleteršnik
pokríti, -krȋjem, vb. pf. bedecken; p. testo s prtičem, trto z zemljo; — p. se s plesnobo, s penami, sich mit Schimmel, mit Schaum bedecken; — streho p. s slamo, z opeko, s korci; — p. lonec s pokrovom, skledo s ploščo; — p. koga, jemandem die Kopfbedeckung aufsetzen; p. se, die Kopfbedeckung sich aufsetzen; pokrit, bedeckten Hauptes; p. biti v sobi; — pokrit človek, ein unaufrichtiger, heuchlerischer Mensch, C., Z.
Pleteršnik
povẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) mit der offenen Seite nach unten aufstellen, stürzen; lonec, skledo p.; žlico po mizi p., Jurč.; pokrov p. na lonec, den Deckel über den Topf stülpen, Cig., Jan.; p. klobuk na glavo, den Hut aufsetzen, LjZv.; — p. se, sich senken, einsinken, M.; oder se je poveznil, jvzhŠt.; — poveznjena trta = pogrobana trta, Pohl. (Km.); — 2) mit einem umgestürzten, umgestülpten Gegenstande zudecken, Cig.; — hribi, poveznite nas! C.
Pleteršnik
prevẹ́zniti, -nem, vb. pf. auf die Öffnung umstürzen: lonec, skledo p., C., Z., LjZv.; — p. se, das Gleichgewicht verlieren, C.; umstürzen (intr.): pisker se je preveznil, Z.; voz se je preveznil, LjZv.
Pleteršnik
privẹ́zniti, -nem, vb. pf. stürzend dazustellen: p. skledo, C.; — p. komu zaušnico, jemanden ohrfeigen, Cig.
Svetokriški
Svetokriški
skleda -e ž skleda: ſreberna skleda im. ed. je njemu ukradena ǀ leta dua ſta is ene sklede rod. ed. ieidla ǀ s'ene ſklede rod. ed. ſta jedila ǀ v'roki eno skledo tož. ed. lepiga ſadu je imela ǀ Eſau je bil taku nepameten, de s'eno ſkledo tož. ed. lezhe je bil predal ſvojmu bratu ſvojo erbshzhino ǀ eno ſreberno shledo tož. ed. je bil ukradil ǀ najde pak v' skledi mest. ed. na mejſti capuna eno ſtrashno kroto ǀ sakaj nejſte tudi taiſtiga v'skledi mest. ed. ſapudili ǀ ſe poflisash sklede tož. mn., inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti ǀ ſazhneo v'sklede tož. mn. ſegat ǀ v'srebernih, inu v'slatih sKledah mest. mn. ga goſti ǀ v'skledah mest. mn. pak nej bilu druſiga kakor zukar < slovan. *skъděla ← rom. < lat. scutella; → škodelica
Pleteršnik
skrȃjema, adv. 1) an den Seiten, am Rande, C.; s. skledo obrisati, Mur.; — von der Seite, auf indirectem Wege: s. poizvedeti kaj, Svet. (Rok.); — 2) anfangs, Bes.; (prim. skraja = s kraja, anfangs, C.).
Pleteršnik
Svetokriški
zadeti -denem dov. 1. zadeti v različnih pomenih: rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti nedol. ǀ Gospud, Leta poklizhe Malaria, ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron, de bi ga ſmalal, on ſe pofliſſa prau ga sadeiti nedol. ǀ v'rashin sadene 3. ed., prato v' ogin vershe ǀ danas ena kugla ga sadene 3. ed., jutre nebo vezh ſe vojskoval ǀ tiga kateriga ſadene 3. ed. rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta v'urat ſadene 3. ed. ǀ glaſſ tiga ſtrupa yh nej sadel del. ed. m ǀ ga nej prau ſedel del. ed. m, ali smalal ǀ danas je Pridigar dobru sedel del. ed. m tega, inu uno ǀ obeden teh nej reſnize ſedel del. ed. m ǀ tajſti ſyn kateri bo v' ſerze ozhetavu s' ſtrelo ſedil del. ed. m ǀ moja roka je tebe sadela del. ed. ž ǀ de bi vaſſ nesadela +del. ed. ž ena nesrezhna minuta 2. zadevati, tikati se: kar mene sadene 3. ed. jest oblubem tebi ò Gospud ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou sadene 3. ed. jeſt ſe troshtam de vſy bodo v' nebeſſa prishli ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu +del. ed. s, v' skledo ſegne, ter frishnu jei 3. biti upravičen: Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene 3. ed. sberat ǀ puſti nej G. Bug ſodi, sakaj tebe nesadene +3. ed. ſodit, inu shtrajfat 4. priti na vrsto: de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz, ali kadar je sheno sadelu del. ed. s, on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati ǀ kadar je sheno ſadelu del. ed. s gospodarit zadeti se zadeti se: kadar greshnik ſvetlobo gnade boshie sgubish, inu slep ratash, de nevidish kam gresh, namrezh v' tu vezhnu pogubleine, polsot ſe ſadenesh 2. ed., ter is eniga greha v' ta drugi padesh ǀ ven ſtol ſe sadene 3. ed., ter s' shkafam pade vodo reslie ǀ ſe ven kamen ſadene 3. ed., ter v'potok berbuti ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi shlushiti, de kej ſe nej ſo sadeli del. mn. m ǀ G. Bug videozh de my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo, de bi kej ſe nesadeli +del. mn. m, padili, inu cilu urat neulomili, naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha zadeti si potruditi se: kadar uni greshnik, una greshinza tulikain bi ſi bilij sadeli del. mn. m sa Nebu, kulikain sa paku
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 23
Dostopnost