Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
skúpaj prisl. (ȗ)
1. izraža medsebojno združenost ali združevanje; ant. narazen: dati skupaj različne snovi; držati prste, stopala skupaj; držite se skupaj, da se ne izgubite; tovornjaki so zaradi varnosti vozili skupaj; znosil je vsa drva skupaj; ekspr. fantje iz cele vasi so drli skupaj; stali so blizu, tesno skupaj; na tej strani so vrste gosto skupaj / kot povelje pete skupaj, trebuh noter / pog. sestaviti, sklicati, zbrati (se) skupaj sestaviti, sklicati, zbrati (se) / toliko ljudi skupaj še nisem videl
// izraža družbo, stike, povezavo z drugimi: bila sta skupaj v vojski; vedno so bili, ekspr. tičali skupaj; gorje, če ju najdejo skupaj; po večerji smo ostali še kako uro skupaj; pogosto so ju videli skupaj / ekspr. ne vem, kaj sta imela skupaj / ostani še skupaj z nami; skupaj z njim ureja literarno revijo; domov je prišla skupaj z zaročencem / skupaj so hodili na izlete, v šolo; spali, stanovali, živeli so skupaj v veliki hiši / delati, peti, učiti se skupaj / v medmetni rabi le skupaj, skupaj, prijatelji
2. izraža istočasnost: skupaj s sejmom bo tudi modna revija; preveč stvari skupaj se ne da delati; končati, začeti skupaj
3. navadno v zvezi z ves, vsi izraža izčrpnost, celoto navedene količine: knjižnica ima skupaj milijon knjig; vse skupaj stane, znese pet tisoč evrov; oba skupaj imata dovolj denarja / on ve več kot vsi drugi skupaj; pravda je stala več, kot sta bila njivica in gozd skupaj vredna / šli so po trije, štirje skupaj v skupini / plačala je in vse skupaj dala v košaro; vsi skupaj so se mu zdeli nekoliko smešni / ekspr.: spoznala je, da je vse skupaj brez smisla; s tem ste vse skupaj samo še poslabšali / v nagovoru: pridite sem, vsi skupaj; dober dan vsem skupaj
● pog., ekspr. sam vzdigni vrečo, dosti te je skupaj si velik, močen; pog. v nekaj minutah je bil računalnik spet skupaj sestavljen; ekspr. vse skupaj ni vredno počenega groša zelo malo, nič; pog. sošolci držijo skupaj se razumejo, med seboj podpirajo; pog. že dolgo hodita skupaj sta v ljubezenskem odnosu; iti skupaj barvi gresta lepo skupaj sta ustrezni glede na estetske lastnosti; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; pog. vse to ji nekako ni šlo skupaj ni mogla dojeti; pog. vožnja in pijančevanje ne gresta skupaj se medsebojno izključujeta; ekspr. denar mu kar leti skupaj ga na lahek način zasluži; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; pog. spet sta padla, trčila skupaj se nepričakovano srečala; pog. kar padla, zlezla je skupaj omedlela; ekspr. saj nisva krav skupaj pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; priti skupaj pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. glede odškodnine še nista prišla skupaj se nista zedinila; ekspr. pazi se, bova že še prišla skupaj maščeval se ti bom; pog. imata se rada, tudi spala sta že skupaj spolno občevala; spraviti skupaj pog. ne morem spraviti skupaj toliko denarja zbrati, privarčevati; pog. izpit iz matematike boš že spravil skupaj naredil, opravil; pog. ona ju je spravila skupaj seznanila; pomagala, da sta se zbližala; pog. čestitam, lepo prireditev ste spravili skupaj pripravili, organizirali; pog. pohištvo spravljava skupaj kupujeva, zbirava; pog. stopili, usedli so se skupaj in se dogovorili sestali, zbrali so se; star. dobro se vzameta skupaj dobro se razumeta; dobro sodelujeta; star. pohiti v cerkev, že zvoni skupaj zvoni zadnjič pred začetkom maše; pog. že nekaj let živita skupaj v zunajzakonski skupnosti; pog. ta dva nista za skupaj, ekspr. ne spadata skupaj nista taka, da bi lahko sodelovala; nista taka, da bi se lahko poročila
♦ jezikosl. nekatere prislove pišemo skupaj ali narazen; šport. pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen

Slovenski pravopis

Pravopis
skúpaj prisl. (ȗ)
1. nač. dati ~ različne snovi; stati tesno ~; knj. pog. zbrati (se) ~ zbrati (se); živeti ~; neknj. pog.: držati ~ se razumeti, med seboj podpirati; priti ~ srečati se; priti ~ glede plačila se sporazumeti; spraviti ~ denar zbrati, privarčevati; spraviti ~ narediti, opraviti; pasti, zlesti ~ omedleti
2. čas. ~ s sejmom je bila tudi modna revija
3. mer. V gradivu je ~ šest milijonov listkov |skupno|; Vse ~ stane deset tisoč tolarjev; Dober dan vsem ~

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
skúpaj nač. prisl.
1.
izraža medsebojno združenost ali združevanje
SINONIMI:
pog. skup2, pog. vkup
2.
izraža, da se kaj dogaja v družbi, v povezavi z drugimi
SINONIMI:
skupno, knj.izroč. družno, knj.izroč. skupoma, star. vkupaj, star. vkupe
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik skupaj s čim
GLEJ ŠE SINONIM: hkrati1, v celoti
GLEJ ŠE: narazen, narazen, družiti se, držati, občevati, omedleti, omedleti, poročiti se, potruditi se, pripraviti, privarčevati, razumeti se, sestati se, sestati se, sestaviti, skrčiti se, stati3, ujemati se, ujemati se, zbirati, zbrati, zbrati, zbrati, zbrati, zbrati se, zbrati se, združiti se, zediniti se, zganjati, znašati, znositi, znositi, živeti

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
skúpaj Frazemi s sestavino skúpaj:
(kot da) sva kráve skúpaj pásla, (saj) nísva kráv skúpaj pásla

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov

Celotno geslo Pregovori
skupaj je sestavina izrazov
Nisva krav skupaj pasla
V VARIANTI IZRAZOV: Gliha vkup štriha, Isti ptiči skup letijo

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
skȗpaj prisl.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
skȗpaj, adv. zusammen; s. biti; s. kositi; s. imeti kaj s kom; vsi s., alle miteinander.

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
skupaj [skȗpaj] prislov

skupaj

PRIMERJAJ: skup2

Celotno geslo Pohlin
vse skupaj

GLEJ: vse skup

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
skupaj prislov

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
skupaj prisl., F40, coalere, ſe v'kupai rediti, s'raſti, ṡkupai raſti; combibere, ṡkupai s'enim pyti; copulatè, ṡkupai; febris, epiala, kader je enimu vrozhe, inu marṡlu ṡkupai; idipsum, vſe ṡkupai; invicem, ṡkupai, pruti en drugimu, eden pruti timu drugimu; simul, ṡkupai, rèd; tremiſsus, ena jeid od vezh riht ṡkupai; una, ṡkupai, kmalu

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
skupaj prisl. skupaj: prezei bom jeſt tudi tebi pomagal, ter ga bomo skupai premagala ǀ ſmeti, inu pleveu skupaj smetesh inu ſa dobru shitu mu dash ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio ǀ ſo bily skuppaj
Svetokriški
spraviti -im dov. spraviti, tj. 1. doseči, da kdo ali kaj nekam pride ali nekam gre: jest hozhem vſe morje v'to jamo spravit nedol., inu stozhit ǀ nej vejdil kam blagu spravit nedol. ǀ obene beſsede vezh Mashnik nej mogal od nje spravit nedol. ǀ KaKor en dobritlivi Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit nedol. ǀ per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh, inu pod streho spravish 2. ed. ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi 3. ed. s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita 3. dv. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate, ter vener malu ſpravite 2. mn. dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ vſelej s'hishe yh ſpravio 3. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio, dokler ga pod semlo spravio 3. mn. ǀ v'prasnik ſi letu ſinu pokoſsel inu ſpravil del. ed. m ǀ en velik shaz ſi je spravil del. ed. m v' Nebeſſih ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal, kai s'en Orffeus vaſs bode vukaj spravil del. ed. m ǀ ſi je bila spravila del. ed. ž takorshno veliko doto ǀ v'Nebeſki ſkeden ſpravili del. mn. m 2. pobotati, pomiriti: inu kadar kej ſe skregaio, de ſupet yh ſpravio 3. mn. spraviti se spraviti se, pobotati se: ſi dolshan ſe spravit nedol. s' tvojm blishnim ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit, inu s'G. Bugam ſe ſpravit nedol. ǀ pojdi poprei ſe spravit namen. s' tvojm blishnim ǀ poprei kakor ſe s' tvojm blishnim spravish 2. ed. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish 2. ed. ǀ Ti me nebosh nikuli mogal sa tvoio sheno imeti, aku poprei ſe s' moim bratam nespravish +2. ed. ǀ ta Kateri je bil nepriatel Boshij, supet s'Kusi ſpuvid s'Bogam ſe ſpravi 3. ed. ǀ dokler s' nashim blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo 1. mn. ǀ sakaj tedaj s'Bugam ſe neſpravite +2. mn. ǀ ſpraviſe vel. 2. ed. s' tvoim nepriatelam ǀ sdai ſpokoriteſe, inu s' Bugam ſe spravite vel. 2. mn. ǀ sdaj s' Bugam spravite ſe vel. 2. mn., ter rezite ǀ de bi ta greshni ſe shnym ſpravil del. ed. m ǀ bosh od greha nehal, inu ſe s' Bugam spravil del. ed. m ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh de bi ſe s'Bugam pravu sprauil del. ed. m ǀ rada bi ſe bila spravila del. ed. ž s' to bogato ǀ de bi ſe shnim ſpravila del. ed. ž s'kusi eno pravo grevingo ǀ de bi ſe shnym ſpravili del. mn. m, myr ſturili, inu od grehou nehali ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm spravili del. mn. m (v)kup(aj) spraviti zbrati: prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi 3. ed., inu sa Israelitery potegne ǀ v'Kratkem en dobru denariu vuKupai spravi 3. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vel. 2. mn. vkup ta folk ǀ de vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik samudil, inu v'taki vishi veliku blaga vukupaj ſpravil del. ed. m ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil del. ed. m ǀ krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil del. ed. m ǀ General Gedeon je bil vkupaj spravil del. ed. m dua inu trydeſſeti taushent sholnerjou ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila del. ed. ž h' Caiphesu ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili del. mn. m skupaj spraviti zbrati: tulikain shita je bil skupai spravil del. ed. m

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
skupaj prisl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Pravni terminološki slovar

Pravo
klávzula skúpaj dogovorjêna céna -e -- -- -- ž
Pravo
skúpaj dogovorjêna céna -- -e -e ž

Tolkalni terminološki slovar

Tolkala
udáriti skúpaj -im -- dov.

Slovar bovškega govora

Bovški
skupaj gl. vkup

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
skupaj ► sˈküːpai̯ in sˈküːpa prisl.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Ali je prav, da medmet »hvala bogu« pišemo (tudi) skupaj?

Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?

Število zadetkov: 44