Fran/iskanje/slon

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²

slòn slôna m (ȍ ó)
1. zelo velika žival z okloma in trobcem: slon trobi; odrasel slon; čreda slonov; slon in slonica; lomastiš kot slon
● pog. delati iz komarja, muhe slona močno pretiravati; kožo ima debelo kot slon neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden
♦ zool. afriški slon večji slon z velikimi uhlji, štirimi prsti na sprednjih in tremi na zadnjih nogah, Loxodonta africana; indijski slon manjši slon z majhnimi uhlji, s petimi prsti na sprednjih in štirimi na zadnjih nogah, Elephas maximus; morski slon velikemu tjulnju podoben morski sesalec s kratkim debelim rilcem, Mirounga
2. ekspr. velik, neroden človek: ta slon bo vse podrl

Slovenski pravopis

Pravopis

slòn slôna m živ. (ȍ ó) čreda ~ov; poud.: delati iz muhe ~a |močno pretiravati|; člov. |neroden človek|
sloníca -e tudi slônica -e ž (í; ó) ~ z mladičem

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni

slòn slôna m

GLEJ SINONIM: neroden2, nerodnež, velik
GLEJ ŠE: pretiravati, pretiravati

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi

slòn Frazemi s sestavino slòn:
béli slôni, iméti kóžo debélo kot slòn, kot slòn v trgovíni s porcelánom, napráviti iz múhe slôna, naredíti iz múhe slôna, obnášati se kot slòn v trgovíni s porcelánom, vêsti se kot slòn v trgovíni s porcelánom

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki

slȍn slóna m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik

slòn 1., slóna, m. 1) ein Mensch, der gerne herumlehnt, der Faule, Mur., C.; — 2) = legnar, der Wagenlagerbaum, C.; — 3) die Feuerlehne, C.

Pleteršnik

slòn 2., slóna, m. der Elephant, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Erj. (Ž.) i. dr.; morski s., neka vrsta tjulenjev: der Rüsseldrache, der See-Elephant, Cig., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin

slon [slọ̑n

] samostalnik moškega spola

žival slon, LATINSKO: Elefas, LATINSKO: Loxodonta

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit

slon samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc

slon m, F3, bechemor, tá ſlón, ali Elefánt; collum eburneum, beil vrát, kakòr s'ſlona koſty; elephas, ſlon, Elefant, Naſlon

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški

slon -a m slon: kadar Slon im. ed. pade nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ piſhe Elianus od Slona rod. ed. ǀ Slonu daj. ed. je ſapovedal, de nyma nihder obene auzhize vmorit ǀ Fabritius sauſede eniga ſilnu velikiga slona tož. ed. ǀ taisti ſloni im. mn. ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ nei ſo hoteli ty Sloni im. mn., ali Elofanti pojti ǀ ſlonij im. mn. kateri celle turne noſsio ǀ shtirideſset Slonu rod. mn. ǀ je bil ukrotil Elefante, ali Slone tož. mn. < slovan. *slonъ̏, verjetno prevzeto z vzhoda, prim. turš. arslan ‛lev’; → elefant

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser

slon -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16

slon sam. m ♦ P: 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Geološki terminološki slovar

Geologija