abecedár2 -ja m (á)
zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
adekvát -a m (ȃ)
knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
SSKJ²
SSKJ²
andiníst -a m (ȋ)
kdor se udeleži odprave v Ande: argentinski, slovenski andinist; pisatelj in andinist
kdor se udeleži odprave v Ande: argentinski, slovenski andinist; pisatelj in andinist
SSKJ²
ántipropagánda -e ž (ȃ-ȃ)
1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda: zgrešena antipropaganda
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce: zaradi slabe igre je bila tekma le antipropaganda za slovenski nogomet
1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda: zgrešena antipropaganda
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce: zaradi slabe igre je bila tekma le antipropaganda za slovenski nogomet
SSKJ²
ávtor -ja m (ā)
kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo
// kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev
kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo
// kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev
SSKJ²
besedilopísec -sca m (ȋ)
kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce: v slovenski popularni glasbi je kar nekaj dobrih besedilopiscev; najplodovitejši slovenski besedilopisec; pevci, skladatelji in besedilopisci
kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce: v slovenski popularni glasbi je kar nekaj dobrih besedilopiscev; najplodovitejši slovenski besedilopisec; pevci, skladatelji in besedilopisci
SSKJ²
bíatlonec -nca m (ȋ)
šport. športnik, ki se ukvarja z biatlonom: najboljši slovenski biatlonci; zadnja preizkušnja biatloncev pred svetovnim prvenstvom / zasledovalna tekma biatloncev
šport. športnik, ki se ukvarja z biatlonom: najboljši slovenski biatlonci; zadnja preizkušnja biatloncev pred svetovnim prvenstvom / zasledovalna tekma biatloncev
SSKJ²
biográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na biografijo, življenjepisen: biografski podatki / biografski film, roman / Slovenski biografski leksikon
nanašajoč se na biografijo, življenjepisen: biografski podatki / biografski film, roman / Slovenski biografski leksikon
SSKJ²
boljševík -a m (ī)
1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike
// ekspr. komunist sploh: slovenski boljševiki
2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki
1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike
// ekspr. komunist sploh: slovenski boljševiki
2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki
SSKJ²
SSKJ²
brigadír -ja m (í)
1. najvišji častniški čin v Slovenski vojski ali nosilec tega čina: biti povišan v brigadirja / čin brigadirja
2. nekdaj kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti
// vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del
3. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir
4. v nekaterih državah poveljnik brigade 1:
1. najvišji častniški čin v Slovenski vojski ali nosilec tega čina: biti povišan v brigadirja / čin brigadirja
2. nekdaj kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti
// vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del
3. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir
4. v nekaterih državah poveljnik brigade 1:
SSKJ²
brigadírka -e ž (í)
1. nosilka najvišjega častniškega čina v Slovenski vojski: vseslovensko srečanje brigadirk in brigadirjev
2. nekdaj ženska, ki dela v brigadi 2: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo
3. v nekaterih državah poveljnica brigade 1: predsednik je podpisal ukaz o degradaciji brigadirke
1. nosilka najvišjega častniškega čina v Slovenski vojski: vseslovensko srečanje brigadirk in brigadirjev
2. nekdaj ženska, ki dela v brigadi 2: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo
3. v nekaterih državah poveljnica brigade 1: predsednik je podpisal ukaz o degradaciji brigadirke
SSKJ²
celovečéren -rna -o prid. (ẹ́)
navadno v zvezi s film, igra ki traja približno dve uri: premiera celovečernega baleta; prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji; celovečerni koncert; celovečerna igra
navadno v zvezi s film, igra ki traja približno dve uri: premiera celovečernega baleta; prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji; celovečerni koncert; celovečerna igra
SSKJ²
čéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Čehe ali Češko: češki jezik; češka literatura; češko-slovenski slovar / češki granat, porcelan
♦ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; rel. češki bratje husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem
nanašajoč se na Čehe ali Češko: češki jezik; češka literatura; češko-slovenski slovar / češki granat, porcelan
♦ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; rel. češki bratje husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem
SSKJ²
člôvek -éka m ed. in dv. (ó ẹ́)
1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava; človek se rodi, umrje; te živali se bojijo človeka; anatomija človeka; razlika med človekom in živaljo
2. oseba ne glede na spol ali oseba moškega spola: neki človek stoji pred vrati; ta človek ni priljubljen; našel sem človeka, ki me razume; bližal se je neki bradat, visok človek; pri mizi je prostora še za dva človeka / ekspr. ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve / kot nagovor: človek, kaj pa misliš; ali te ni sram, človek božji / človeka vredno življenje
// s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: dober človek to rad stori; boj se hinavskega človeka; pameten, pošten človek; star človek tega ne more razumeti / star. popotni človek popotnik / v povedni rabi: čustven, izobražen človek je; saj ni ravno lahkomiseln, slab človek; postal je čisto drug človek
// s prilastkom oseba kot nosilec časovno, krajevno ali kako drugače povezane skupine: mišljenje evropskega, renesančnega človeka; biti kmečki, mestni človek; slovenski človek / gledališki, poslovni človek / skrb za delovnega človeka
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor združuje v sebi vse pozitivne moralne lastnosti: bodi človek in ne živina; to je človek, to je mož; ni vreden, da se imenuje človek; v vsakem človeku je nekaj človeka
4. nar., s svojilnim zaimkom (zakonski) mož: kje pa je tvoj človek
5. v zaimenski rabi izraža nedoločeno, katerokoli osebo: hudo je, če človek nima strehe; človek mora potrpeti, pa gre; star. tej ženski ni da bi človek verjel / človek bi rad vedel, kaj bo iz tega; človeku je žal, da nismo vsega opravili / človek bi dejal, da to ni res / ekspr. živ človek ga ni več videl nihče
● v tujini je srečal domačega človeka pripadnika iste države, rojaka; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. to je naš človek privrženec, somišljenik; prvi človek po bibliji Adam; naš oče je človek starega kova v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; obleka dela človeka kdor se lepo, izbrano oblači, ima večji ugled, dela boljši vtis; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. človek človeku volk ljudje lahko namerno zelo škodujejo drugim ljudem
♦ antr. pleistocenski človek; človeku podobne opice; igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest; pravn. pravice človeka pravice, ki pripadajo človeku ne glede na raso, jezik ali politično pripadnost; prim. ljudje
1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava; človek se rodi, umrje; te živali se bojijo človeka; anatomija človeka; razlika med človekom in živaljo
2. oseba ne glede na spol ali oseba moškega spola: neki človek stoji pred vrati; ta človek ni priljubljen; našel sem človeka, ki me razume; bližal se je neki bradat, visok človek; pri mizi je prostora še za dva človeka / ekspr. ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve / kot nagovor: človek, kaj pa misliš; ali te ni sram, človek božji / človeka vredno življenje
// s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: dober človek to rad stori; boj se hinavskega človeka; pameten, pošten človek; star človek tega ne more razumeti / star. popotni človek popotnik / v povedni rabi: čustven, izobražen človek je; saj ni ravno lahkomiseln, slab človek; postal je čisto drug človek
// s prilastkom oseba kot nosilec časovno, krajevno ali kako drugače povezane skupine: mišljenje evropskega, renesančnega človeka; biti kmečki, mestni človek; slovenski človek / gledališki, poslovni človek / skrb za delovnega človeka
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor združuje v sebi vse pozitivne moralne lastnosti: bodi človek in ne živina; to je človek, to je mož; ni vreden, da se imenuje človek; v vsakem človeku je nekaj človeka
4. nar., s svojilnim zaimkom (zakonski) mož: kje pa je tvoj človek
5. v zaimenski rabi izraža nedoločeno, katerokoli osebo: hudo je, če človek nima strehe; človek mora potrpeti, pa gre; star. tej ženski ni da bi človek verjel / človek bi rad vedel, kaj bo iz tega; človeku je žal, da nismo vsega opravili / človek bi dejal, da to ni res / ekspr. živ človek ga ni več videl nihče
● v tujini je srečal domačega človeka pripadnika iste države, rojaka; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. to je naš človek privrženec, somišljenik; prvi človek po bibliji Adam; naš oče je človek starega kova v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; obleka dela človeka kdor se lepo, izbrano oblači, ima večji ugled, dela boljši vtis; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. človek človeku volk ljudje lahko namerno zelo škodujejo drugim ljudem
♦ antr. pleistocenski človek; človeku podobne opice; igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest; pravn. pravice človeka pravice, ki pripadajo človeku ne glede na raso, jezik ali politično pripadnost; prim. ljudje
SSKJ²
črkoválnik -a m (ȃ)
del računalniškega programa, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovničnih napak: nekatere tipkarske napake lahko črkovalniku uidejo; slovenski črkovalnik; vgrajeni črkovalnik
del računalniškega programa, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovničnih napak: nekatere tipkarske napake lahko črkovalniku uidejo; slovenski črkovalnik; vgrajeni črkovalnik
SSKJ²
desétništvo -a s (ẹ̑)
knjiž. kar se nanaša na desetega brata: problem desetništva v slovenski literaturi
knjiž. kar se nanaša na desetega brata: problem desetništva v slovenski literaturi
SSKJ²
dežêlnozbórski -a -o prid. (ē-ọ̑)
nanašajoč se na deželni zbor: slovenski deželnozborski poslanci; deželnozborske volitve
nanašajoč se na deželni zbor: slovenski deželnozborski poslanci; deželnozborske volitve
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 222
Dostopnost