brainstorming -a cit. [brêjnstórming-] m (ȇ-ọ̑)
tehnika spodbujanja ustvarjalnosti in iskanja rešitev, ki jo izvaja skupina ali posameznik s spontanim nizanjem idej: Nato spet skupaj sedemo za mizo – nekakšen brainstorming različnih idej, od katerih se odločimo za eno samo E ← agl. brainstorming iz brain 'možgani' + tvor. od storm 'vihar'
Zadetki iskanja
Glasuj
SNB
SNB
venetovánje -a s (ȃ) slabš.
neznanstveno prizadevanje, ki Venete prikazuje kot prednike Slovencev; venetologija (2): odnos do slovenskega venetovanja; Kot v času venetovanja se k besedi spet javljajo raznorazni »strokovnjaki«, ki bi radi vsak na svoj način na novo začeli pisati slovensko zgodovino E iz venetováti po imenu ljudstva Veneti
neznanstveno prizadevanje, ki Venete prikazuje kot prednike Slovencev; venetologija (2): odnos do slovenskega venetovanja; Kot v času venetovanja se k besedi spet javljajo raznorazni »strokovnjaki«, ki bi radi vsak na svoj način na novo začeli pisati slovensko zgodovino E iz venetováti po imenu ljudstva Veneti
SNB
têmeljniSSKJ -a -o prid. (é)
- têmeljna obréstna méra -e -e -e ž (é, ẹ̑, ẹ́) do junija 2003
letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; TOM: dvigniti temeljno obrestno mero; odprava temeljne obrestne mere; Temeljna obrestna mera, ki je julija lani znašala le še 4,8 odstotka, se je konec leta spet povzpela na 8,56 odstotka
SNB
toplozráčniSSKJ -a -o prid. (á)
- toplozráčni balón -ega -a m (á, ọ̑)
balon iz lahkih materialov, ki se dvigne in leti zaradi toplega zraka, ujetega v ovojnico, in se navadno uporablja za športne, turistične namene: Nebo nad prestolnico bodo ta konec tedna spet popestrili pisani toplozračni baloni
SNB
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
SNB
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ)
1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame
2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet E (↑)anti... + (↑)rekláma
1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame
2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet E (↑)anti... + (↑)rekláma
SNB
drúžbenicaSSKJ -e ž (ȗ)
ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: večinska družbenica; dogovor o izstopu družbenic; Seja bo pokazala, ali med svetniki obstajata podpora in javni interes, da občina spet vstopi v družbo, iz katere je kot družbenica enkrat že izstopila E (↑)drúžbenik
ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: večinska družbenica; dogovor o izstopu družbenic; Seja bo pokazala, ali med svetniki obstajata podpora in javni interes, da občina spet vstopi v družbo, iz katere je kot družbenica enkrat že izstopila E (↑)drúžbenik
SNB
ergométer -tra m (ẹ́)
1. priprava za merjenje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika v stanju povečane telesne aktivnosti: specialni ergometer za laboratorijske meritve; Veslači so te dni opravljali teste maksimalne porabe kisika na ergometrih pri izbranem strokovnjaku na Inštitutu za šport FŠ
2. rekreacijska naprava, opremljena s tako pripravo: Po tridnevni intenzivni fizioterapiji lahko športnik nogo spet premika, zdravniki pa pričakujejo, da bo v dobrem tednu dni lahko že vrtel pedala na ergometru E ← nem. Ergometer, agl. ergometer iz gr. érgon 'delo' + (↑)méter
1. priprava za merjenje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika v stanju povečane telesne aktivnosti: specialni ergometer za laboratorijske meritve; Veslači so te dni opravljali teste maksimalne porabe kisika na ergometrih pri izbranem strokovnjaku na Inštitutu za šport FŠ
2. rekreacijska naprava, opremljena s tako pripravo: Po tridnevni intenzivni fizioterapiji lahko športnik nogo spet premika, zdravniki pa pričakujejo, da bo v dobrem tednu dni lahko že vrtel pedala na ergometru E ← nem. Ergometer, agl. ergometer iz gr. érgon 'delo' + (↑)méter
SNB
feedback -a cit. [fídbek] in fídbek -a m (ȋ)
odziv na kak izdelek, storitev, opravljeno nalogo, ki proizvajalcu, izvajalcu služi kot osnova za izpopolnitev; povratna informacija: Kolikor lahko sam ocenim feedback s strani študentov, so z mojim delom zadovoljni | Diplomanti ne berejo več forumov, da bi dali kak fidbek E ← agl. feedback iz feed 'hraniti, krmiti' + back 'nazaj, spet'
odziv na kak izdelek, storitev, opravljeno nalogo, ki proizvajalcu, izvajalcu služi kot osnova za izpopolnitev; povratna informacija: Kolikor lahko sam ocenim feedback s strani študentov, so z mojim delom zadovoljni | Diplomanti ne berejo več forumov, da bi dali kak fidbek E ← agl. feedback iz feed 'hraniti, krmiti' + back 'nazaj, spet'
Glasuj
SNB
flashback -a cit. [flêžbek] m (ȇ)
1. lit. pripovedni postopek, ki pretrga časovni potek dogajanja in temelji na vključevanju hipnega spomina na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: Flashback kot pripovedni postopek v filmu, ki prikliče dogodke iz preteklosti, je nemalokrat zlorabljen v melodramatične oziroma sentimentalne namene
2. hipen spomin na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: Hodil bo na skupinske terapije, kjer se mu bodo kot flashbacki razkrivali dogodki iz otroštva
3. psiht. perceptivna motnja, ko se spontano pojavljajo učinki, podobni tistim, ki jih je uživalec doživel med uživanjem droge: Mnogi uživalci doživljajo redne flashbacke, v katerih podoživljajo občutja, čeprav droge ne užijejo nikoli več E ← agl. flashback iz flash 'preblisk' + back 'nazaj, spet'
1. lit. pripovedni postopek, ki pretrga časovni potek dogajanja in temelji na vključevanju hipnega spomina na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: Flashback kot pripovedni postopek v filmu, ki prikliče dogodke iz preteklosti, je nemalokrat zlorabljen v melodramatične oziroma sentimentalne namene
2. hipen spomin na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: Hodil bo na skupinske terapije, kjer se mu bodo kot flashbacki razkrivali dogodki iz otroštva
3. psiht. perceptivna motnja, ko se spontano pojavljajo učinki, podobni tistim, ki jih je uživalec doživel med uživanjem droge: Mnogi uživalci doživljajo redne flashbacke, v katerih podoživljajo občutja, čeprav droge ne užijejo nikoli več E ← agl. flashback iz flash 'preblisk' + back 'nazaj, spet'
SNB
inicializírati -am [inicijalizirati] dov. in nedov. (ȋ) rač.
spraviti kaj v delovanje, tek; zagnatiSSKJ, zaganjatiSSKJ: inicializirati generator; inicializirati modul; Ko izključimo eno od naprav na vodilu ali priključimo novo napravo, se vodilo samodejno spet inicializira E ← nem. initialisieren, agl. initialize iz (↑)iniciálen
spraviti kaj v delovanje, tek; zagnatiSSKJ, zaganjatiSSKJ: inicializirati generator; inicializirati modul; Ko izključimo eno od naprav na vodilu ali priključimo novo napravo, se vodilo samodejno spet inicializira E ← nem. initialisieren, agl. initialize iz (↑)iniciálen
SNB
jáhtarstvo -a s (ȃ)
razvedrilna dejavnost uporabnikov jaht: Pred kakšnimi dvajsetimi leti je bilo jahtarstvo na vrhuncu, potem je sledilo obdobje manjšega zatona, zdaj pa si je spet opomoglo E ↑jáhtar
razvedrilna dejavnost uporabnikov jaht: Pred kakšnimi dvajsetimi leti je bilo jahtarstvo na vrhuncu, potem je sledilo obdobje manjšega zatona, zdaj pa si je spet opomoglo E ↑jáhtar
SNB
kontêjnerSSKJ -ja m (ȇ)
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; zabojnik (1): bivalni kontejner; Gradbeni kontejner na gradbišču avtoceste so delavci zaklenili že pred prazniki in po orodje spet prišli šele januarja
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov; zabojnik (2): plastični kontejnerji za recikliranje v obliki zvonov; Naj vas ne presenetijo otroci, ki opozarjajo starše, da so steklenico napačno odvrgli v kontejner za papir E ← agl. container iz contain 'vsebovati'
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; zabojnik (1): bivalni kontejner; Gradbeni kontejner na gradbišču avtoceste so delavci zaklenili že pred prazniki in po orodje spet prišli šele januarja
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov; zabojnik (2): plastični kontejnerji za recikliranje v obliki zvonov; Naj vas ne presenetijo otroci, ki opozarjajo starše, da so steklenico napačno odvrgli v kontejner za papir E ← agl. container iz contain 'vsebovati'
SNB
nadgradljív -a -o prid. (ī í í) rač.
ki se da nadgraditi: nadgradljiv operacijski sistem; nadgradljivo okolje; Strežnik je programsko nadgradljiv, nadgradnja pa spet poteka prek spletnega vmesnika E ↑nadgradíti
ki se da nadgraditi: nadgradljiv operacijski sistem; nadgradljivo okolje; Strežnik je programsko nadgradljiv, nadgradnja pa spet poteka prek spletnega vmesnika E ↑nadgradíti
SNB
nèreševánje -a s (ȅ-ȃ)
dejstvo, da se kaj ne rešuje: nereševanje zaostankov; nereševanje težav; Po štirih mesecih nereševanja problema javnega cestnega potniškega prometa je avtobusnim prevoznikom spet prekipelo E (↑)nè… + (↑)reševánje
dejstvo, da se kaj ne rešuje: nereševanje zaostankov; nereševanje težav; Po štirih mesecih nereševanja problema javnega cestnega potniškega prometa je avtobusnim prevoznikom spet prekipelo E (↑)nè… + (↑)reševánje
SNB
oratórijSSKJ -a m (ọ́)
večdnevni program, ki ga v času počitnic za otroke organizira župnija, namenjen verskemu pouku, ustvarjalnim delavnicam, igri: V celjski župniji spet pripravljajo oratorij za otroke, nekakšno celodnevno varstvo otrok E ← srlat. ōrātōrium 'molilnica'
večdnevni program, ki ga v času počitnic za otroke organizira župnija, namenjen verskemu pouku, ustvarjalnim delavnicam, igri: V celjski župniji spet pripravljajo oratorij za otroke, nekakšno celodnevno varstvo otrok E ← srlat. ōrātōrium 'molilnica'
SNB
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
SNB
ozemljítevSSKJ -tve ž (ȋ) ekspr.
1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljitev (1): ozemljitev želje; Z idealizmom je treba biti previden, saj lahko brez praktične ozemljitve postane nezanesljiv in nevaren
2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljitev (2): Ne pozabite si vzeti časa za praktične in posvetne naloge: opravljanje vsakdanjih fizičnih del je koristna tehnika ozemljitve E ↑ozemljíti
1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljitev (1): ozemljitev želje; Z idealizmom je treba biti previden, saj lahko brez praktične ozemljitve postane nezanesljiv in nevaren
2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljitev (2): Ne pozabite si vzeti časa za praktične in posvetne naloge: opravljanje vsakdanjih fizičnih del je koristna tehnika ozemljitve E ↑ozemljíti
SNB
ozemljítiSSKJ -ím dov. (ī í) ekspr.
1. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti (2): V ljudski pesmi, kjer je svet mnogo manj zapleten, izvoren, povezan z rojevanjem in minevanjem, najdeta pesnika elemente, ki njuno poezijo ozemljijo
2. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljiti (3): Optimistično dekle potrebuje nekoga, ki jo zna ozemljiti in ji nuditi oporo – pogosto je starejši, resnejši in bolj izkušen od nje E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
1. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti (2): V ljudski pesmi, kjer je svet mnogo manj zapleten, izvoren, povezan z rojevanjem in minevanjem, najdeta pesnika elemente, ki njuno poezijo ozemljijo
2. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljiti (3): Optimistično dekle potrebuje nekoga, ki jo zna ozemljiti in ji nuditi oporo – pogosto je starejši, resnejši in bolj izkušen od nje E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
SNB
piárovka -e [pijarou̯ka] ž, člov. (ȃ)
ženska, ki je zadolžena za stike z javnostmi: biti piarovka; Na dodatna vprašanja smo spet dobili le pisne odgovore, ki nam jih je poslala piarovka E ↑piárovec
ženska, ki je zadolžena za stike z javnostmi: biti piarovka; Na dodatna vprašanja smo spet dobili le pisne odgovore, ki nam jih je poslala piarovka E ↑piárovec
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost