Zadetki iskanja
Svetokriški
Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji
Svetokriški
Pahomius -a m osebno lastno ime Pahomij: kadar tu Pachomius im. ed. shlishi, prezei oroshje od ſebe vershe, inu ta S: kerst proſi ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Vojshzhaki Pachomius im. ed. ǀ Pakomius im. ed., kateri nuzh, inu dan moli ǀ videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa tož. ed. Sv. Pahómij (pribl. 287–346), sprva vojak, nato menih
Svetokriški
Romarikus m osebno lastno ime Romarik: ta Gospud Romaricus im. ed. povabi v'gostie s. Amaſa, inu v'srebernih, inu v'slatih sKledah ga goſti (I/2, 96) Sv. Romárik (570–655), sprva dvorni uradnik, od leta 600 menih benediktinec, soustanovitelj samostana in drugi opat v Remiremontu
Svetokriški
Severus -a m osebno lastno ime Sever: Ceſsar Severus im. ed. ſvoi materi Mammei ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco. Severus im. ed. skuſi Philomeno ǀ kakor nam poterdi ſeverus im. ed. Sulpitius ǀ pravi S. Seuerus im. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Hkauzij s. Severuſa tož. ed. 1. Sevêr Aleksánder, lat. Severus Alexander, rimski cesar (222–235) 2. Verjetno je mišljen Sevêr iz Antióhije (umrl 538), sprva menih, nato oporečnik. 3. Sulpícij Sevêr, lat. Sulpicius Severus (pribl. 360–pribl. 420/425), pisec, hagiograf 4. Sv. Sevêr Ravénski (4. stol.), zavetnik tkalcev, predilcev, pletilcev in klobučarjev
Svetokriški
centavrus -a m kentaver: Piſſary pravio, de G. Bug je bil nerpoprej dal letu spoſnajne Chiloſu Centauruſu daj. ed., de on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia (IV, 194) ← lat. centaurus ← gr. Κένταυρος, sprva vodni, kasneje tudi zemeljski demon
Svetokriški
Neptun -a m osebno lastno ime Neptun: ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna tož. ed. (I/1, 64) ǀ Zhunarij so molili Neptuna tož. ed. (II, 159) Neptún, lat. Neptūnus, sprva bog sladkih voda, kasneje enačen z gr. morskim bogom Pozejdonom
Svetokriški
Saracenar -ja m prebivalsko lastno ime Saracen, Arabec: ſim bral od Alphonsa Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary im. mn. ǀ njegovi Saurashniki Sarazenarij im. mn., ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ Serazenary im. mn. ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh Cerku pojti ǀ de ſi lih je malu ſoldatou imel, je bil 100000 Saracenarjou rod. mn. pobil ǀ po navadi teh Seracenarjou rod. mn. ǀ namejſti Ferdinanda v' tem zhaſsu en Angel Boshy ſe je voiskoval, inu ſarazenarje tož. mn. reſpodil ǀ Serazenerje tož. mn. is syda tiga kloshtra je vergla Saracéni, srlat. Saraceni, srgr. Σαρακήνοι so bili nomadsko arab. ljudstvo med Sirijo in Arabijo, vendar je vsaj iz nekaterih zgledov razvidno, da so mišljeni muslimani, Arabci, ki so od 711 do 1492 vladali sprva večjemu, od 11. stol. dalje pa vedno manjšemu delu Pirenejskega polotoka.
Število zadetkov: 7
Dostopnost