Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
cvŕkati 2., cvȓkam, vb. impf. rösten, sengen, Z.; — runzeln: starost me grbi in cvrka, C.; kräuseln, Cig.; c. se, einschrumpfen, C.; — prim. cvreti.
Pleteršnik
dolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, großjährig, Mur., Cig., Jan., Svet. (Rok.), ogr.-C.; doletni sinovi, nk.; doletna starost, das Alter der Großjährigkeit, DZ.; — erwachsen: doletna ženica, Navr. (Let.).
Pleteršnik
gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.-C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.-C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
Pleteršnik
koščeníca, f. 1) eine nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Štrek., GBrda-Erj. (Torb.); — 2) das Knochenmehl, Jan.; — 3) das Beinhaus, die Todtenkammer, M., Dol.; — 4) das Knochenweib (fig.): tri revne koščenice: bolezen, starost, smrt, Cv.
Pleteršnik
kvę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. krümmen, biegen, senken, neigen, Št.-C., Trst. (Let.); starost me kveči, C.; eindrücken, zerknicken, C.; verstümmeln, C.; zum Krüppel machen, Cig.; — prim. kveka.
Pleteršnik
Pleteršnik
pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
Pleteršnik
potláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) zu Boden drücken, niederdrücken; medved je žito potlačil; človeka p., jemanden zu Boden strecken, Cig.; cene p., die Preise herabdrücken, Cig.; — zusammendrücken, plattdrücken, eindrücken; klobuk komu p.; potlačen nos; — fig. unterdrücken: ubozega p., C.; bewältigen, Jan.; sovražnik nas je potlačil, wir sind dem Feinde unterlegen, Cig.; — bolezen ga je hudo potlačila (hat ihn hart mitgenommen), Cig.; starost me je potlačila, Jurč.; — unterdrücken, vertuschen, Cig.; — 2) ein wenig niederdrücken oder zusammendrücken: le potlači malo, še boš obleke spravil v kovčeg; — p. se, sich senken, Cig.
Pleteršnik
starọ̑st, f. das Alter; visoka s., hohes Alter; siva s., das Greisenalter; starost je žalost, C.; na, pod s., auf die alten Tage; — navadnejše: stárost.
Pleteršnik
učákati, -čȃkam, vb. pf. durch Warten seinen Zweck erreichen, erwarten; — erleben, erreichen; u. kaj ali česa; kaj smo vse učakali! u. visoko starost, Cig.; u. novega leta, spomladi; = u. se: u. se večera, SlN.
Pleteršnik
zacvŕkati, -cvȓkam, vb. impf. ad zacvrkniti; versengen, Cig.; zusammenschrumpfen machen, C.; starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več zacvrkala, Ravn.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
dób tudi dóub -i ž
1. doba, starost: zacsne v-Ottokári vszáko dób berbati KOJ 1848, 39; v maternoj utrobi, ali véksoj dóbi vmorila KOJ 1845, 117; Ne 'zivte vhüdoubi Vu nikakſoj doubi BKM 1789, 396; vu ſzvojoj náj bougsoj doubi je mrla KM 1790, 46; je vu ſzvojoj paſztérſzkoj doubi i oroſzlána zadávo KM 1796, 54; tak vu czvetécsoj doubi sze vu mater zemlo posúkne KOJ 1848, 27; ka ſzi me do ſzej doub vu pretrpecsem zdrávji obdr'zao KŠ 1754, 225; ka ſcsém od eti doub 'seleti KMK 1780, 109
2. način: Pista bá dôb govorênya erdélyszki székelyov KAJ 1870, 21; Szkrovno dôb znánya bo'zega KAJ 1848, 16; Pszi szo vnôge dôbi KAJ 1870, 39; Pápincze szo dráscsili v vszako dob KOJ (1914), 134; sze tüdi v zvünesnyo dob vöszkazüje KOJ (1914), 140; [Paveo] geto na vékse tákse ricsí má i vtou doub gucsi, kákse má i kak gucsi v-Evangyeliomi KŠ 1771, 724
1. doba, starost: zacsne v-Ottokári vszáko dób berbati KOJ 1848, 39; v maternoj utrobi, ali véksoj dóbi vmorila KOJ 1845, 117; Ne 'zivte vhüdoubi Vu nikakſoj doubi BKM 1789, 396; vu ſzvojoj náj bougsoj doubi je mrla KM 1790, 46; je vu ſzvojoj paſztérſzkoj doubi i oroſzlána zadávo KM 1796, 54; tak vu czvetécsoj doubi sze vu mater zemlo posúkne KOJ 1848, 27; ka ſzi me do ſzej doub vu pretrpecsem zdrávji obdr'zao KŠ 1754, 225; ka ſcsém od eti doub 'seleti KMK 1780, 109
2. način: Pista bá dôb govorênya erdélyszki székelyov KAJ 1870, 21; Szkrovno dôb znánya bo'zega KAJ 1848, 16; Pszi szo vnôge dôbi KAJ 1870, 39; Pápincze szo dráscsili v vszako dob KOJ (1914), 134; sze tüdi v zvünesnyo dob vöszkazüje KOJ (1914), 140; [Paveo] geto na vékse tákse ricsí má i vtou doub gucsi, kákse má i kak gucsi v-Evangyeliomi KŠ 1771, 724
Prekmurski
dočàkati se -am se dov. dočakati, doživeti: ſzi ſze meni dopüſzto docsakati KM 1780, 101; Kak ſze morem Bo'ze tebé docsakati BKM 1789, 443; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9
Prekmurski
menjáva -e ž zamenjava: Pri pasztérni národaj je menjyáve blágo 'zivincse bilo AIP 1876, br. 10, 2; Poznavci konjov spoznajo konjsko starost po menjávi zob AI 1878, 14
Prekmurski
se2 morfem
1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo: terſze nyim vnouſa, za vcſenyé otrouk dati TF 1715, 4; Koteri ſze ne veſzeli vnikaksoi moucsi ABC 1725, A6a; Szpomenisze da ſzoboto poszveitis ABC 1725, A4a; da vſzáki v-nyem vörvajoucſi ſze ne ſzkvari KŠ 1754, 121; ali ſze kednomi pridrü'zi, i toga drugoga zavr'ze KŠ 1771, 19; ka ſze bojite KŠ 1771, 26; ſzmiluj ſze nad nama KŠ 1771, 30; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Budo, ki sze je tecsasz vu nyegove pravice zaleto KOJ 1848, 4
2. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom: kako ſze ſzinouv Boſi doſztája TF 1715, 27; blá'zenſztvo, ſtero ſze dá vſzejm KŠ 1754, 141; Da bi ſze ſzpunilo, ka je povejdano KŠ 1771, 26; ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A3b; Od técz sze tak dá razmeti KOJ 1833, VIII; da sze nebi znalo, gde je Atila-pokopan KOJ 1848, 5
3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji: da ſze vſzej vidijo té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, I
4. za izražanje trpnega načina: Koteri, ani ſze nyemi vollya ne ſzpuni TF 1715, A6a; Vnougi ſze zmed oni gori obidijo KŠ 1771, 139; Teda Jezus odneſeni od Dühá da bi ſze ſzküsávao od vrága KŠ 1771, 10; ne obrni ſze od nyega KŠ 1771, 17; V-eti Knigaj ſze ti Krſzcsanſzke nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, II; orszácski Jezik, nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati, i ponávlati KOJ 1833, X; szo sze vnogoféle národje szem prignali KOJ 1848, 5; podsztavo sze v-táksoj formi velikásom prêgposle AI 1875, kaz. br. 2
1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo: terſze nyim vnouſa, za vcſenyé otrouk dati TF 1715, 4; Koteri ſze ne veſzeli vnikaksoi moucsi ABC 1725, A6a; Szpomenisze da ſzoboto poszveitis ABC 1725, A4a; da vſzáki v-nyem vörvajoucſi ſze ne ſzkvari KŠ 1754, 121; ali ſze kednomi pridrü'zi, i toga drugoga zavr'ze KŠ 1771, 19; ka ſze bojite KŠ 1771, 26; ſzmiluj ſze nad nama KŠ 1771, 30; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Budo, ki sze je tecsasz vu nyegove pravice zaleto KOJ 1848, 4
2. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom: kako ſze ſzinouv Boſi doſztája TF 1715, 27; blá'zenſztvo, ſtero ſze dá vſzejm KŠ 1754, 141; Da bi ſze ſzpunilo, ka je povejdano KŠ 1771, 26; ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A3b; Od técz sze tak dá razmeti KOJ 1833, VIII; da sze nebi znalo, gde je Atila-pokopan KOJ 1848, 5
3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji: da ſze vſzej vidijo té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, I
4. za izražanje trpnega načina: Koteri, ani ſze nyemi vollya ne ſzpuni TF 1715, A6a; Vnougi ſze zmed oni gori obidijo KŠ 1771, 139; Teda Jezus odneſeni od Dühá da bi ſze ſzküsávao od vrága KŠ 1771, 10; ne obrni ſze od nyega KŠ 1771, 17; V-eti Knigaj ſze ti Krſzcsanſzke nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, II; orszácski Jezik, nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati, i ponávlati KOJ 1833, X; szo sze vnogoféle národje szem prignali KOJ 1848, 5; podsztavo sze v-táksoj formi velikásom prêgposle AI 1875, kaz. br. 2
Prekmurski
stàrost -i ž
1. starost, doba v človekovem življenju: Sztaroszt KAJ 1848, VIII; Sára vö zvrejmena ſztaroſzti je porodila KŠ 1771, 691; Ár ſztaroſzti ne gléda ſzmrt BKM 1789, 408; Zdáj sze Álmos za volo szvoje sztaroszti odpovej Vojvodsztvi KOJ 1848, 5; i nej ſzamo na ſztaroſzt, trſtvo i ſzveczko modrouſzt gledoucs KŠ 1771, 571; Zoltána da szvojo sztaroszt naprejprinásajoucs KOJ 1848, 9; i sztaroszt trôstaj ti KAJ 1848, 5; Ka ti tak fali na ſztaroszti KŠ 1754, 9a; naj ſzlü'zimo vu novoti duhá, i nej vſztaroſzti piſzka KŠ 1771, 461; Ki ſze vu ſzvojoj mladoſzti ne vcsi, objoucse ono vu ſztaroſzti KM 1790, 18
2. čas, potekel od rojstva koga: Sztaroſzt neſztanoma raſzté KŠ 1754, 274; Trészeti, i vecs lejt 'se más ti ſztaroszti KM 1783, 284; Vu tréſzetom leti nyegove ſztaroſzti KM 1796, 92; ſto more nyegovoga 'zitka ſztaroſzt vo povedati KŠ 1771, 815; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9
1. starost, doba v človekovem življenju: Sztaroszt KAJ 1848, VIII; Sára vö zvrejmena ſztaroſzti je porodila KŠ 1771, 691; Ár ſztaroſzti ne gléda ſzmrt BKM 1789, 408; Zdáj sze Álmos za volo szvoje sztaroszti odpovej Vojvodsztvi KOJ 1848, 5; i nej ſzamo na ſztaroſzt, trſtvo i ſzveczko modrouſzt gledoucs KŠ 1771, 571; Zoltána da szvojo sztaroszt naprejprinásajoucs KOJ 1848, 9; i sztaroszt trôstaj ti KAJ 1848, 5; Ka ti tak fali na ſztaroszti KŠ 1754, 9a; naj ſzlü'zimo vu novoti duhá, i nej vſztaroſzti piſzka KŠ 1771, 461; Ki ſze vu ſzvojoj mladoſzti ne vcsi, objoucse ono vu ſztaroſzti KM 1790, 18
2. čas, potekel od rojstva koga: Sztaroſzt neſztanoma raſzté KŠ 1754, 274; Trészeti, i vecs lejt 'se más ti ſztaroszti KM 1783, 284; Vu tréſzetom leti nyegove ſztaroſzti KM 1796, 92; ſto more nyegovoga 'zitka ſztaroſzt vo povedati KŠ 1771, 815; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
babica [bábica] samostalnik ženskega spola
- stara ženska, ostarela mati
- stara mati; babica
- nakovalo za klepanje kose
- pomočnica pri porodih; babica
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 70
Dostopnost