drugáče prisl. (ȃ) 1. izražaa) drugačen, različen način dejanja: drugače drži pero, pa bo pisalo;
dosti drugače govorijo kot mi;
zdaj vse drugače živijo kot včasih;
elipt. naredite, kar hočete, ne morem drugače ravnati, delatib) v povedni rabi razmere ali stanje, ki se razlikujejo od določenih: pri vas pa je zdaj vse drugače kot pri nas;
včasih je bilo drugače / po bolezni je z njim drugače / to je čisto drugače, kot si ti misliš / pog., kot vljudnostna fraza pa drugače, kako vam gre c) z nikalnico omejenost na določeno, navedeno: nikoli ga ni klical drugače kot stric;
nič drugače ni šlo, kot da sem se zadolžil / kot podkrepitev: ubogal boš, ni drugače; tako je in nič drugače 2. nav. ekspr. izraža visoko stopnjo: še vse drugače mu je hudo za materjo, kot mu je bilo za sestro 3. v členkovni rabi, v vzročnem priredju za izražanjea) dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: zdaj uboga, drugače pa dela po svoje;
danes je slabe volje, drugače je pa prijeten, vesel / ne mudi se mu, drugače bi že odšel b) ekspr. podkrepitve zahteve, ukaza: pojdi, drugače jih boš dobil
● z njim je drugače, njega ne marajo njegov položaj je drugačen, slabši; pa pojdi, če (že) ne gre drugače če misliš, da moraš oditi; mislil je oditi po svetu, naključje pa je hotelo drugače vendar se je nepričakovano zgodilo nekaj drugega; drugače misli kakor mi ima druge nazore, mnenje; ekspr. le počakaj, midva se bova drugače pomenila s teboj bom ravnal, obračunal strožje; publ. drugače povedano isto na drugačen način povedano; ekspr. to boš plačal tako ali drugače na ta ali drug način
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.