Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
strupén -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtne sestavine: strupena snov; te primesi so strupene / pripraviti komu strupen napoj; zrak po industrijskih mestih je pogosto strupen / strupeni deli rastlin; strupene gobe; strupene kače; strupeno želo / strupena puščica
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strupen mraz; burja je bila strupena / strupena lakota
  3. 3. ekspr. hudoben, zloben: to je strupen človek; danes je zelo strupena; biti strupen do koga, nar. na koga / strupen glas, pogled, smeh; strupene besede
    ●     ekspr. biti strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. strupena barva barva, ki učinkuje zelo neprijetno; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora
    strupéno prisl.: strupeno odgovoriti, pogledati; strupeno mrzlo jutro; strupeno rdeča barva
SSKJ
brízgniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz
  2. 2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino
  3. 3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded
SSKJ
žêlo -a s (é) 
  1. 1. organ na zadku zlasti nekaterih žuželk, podoben koničasti cevki: škorpijon porine, zabode, zasadi želo v žrtev; čebelje, osje želo; ostro, strupeno želo; bridka misel se mu je kot želo zadrla v srce; pren. strah se je s stoterimi želi zadrl v srca ljudi
  2. 2. ekspr. zbadljiva misel, zbadljivost: v odgovoru je začutila ostro želo / skušala je omiliti boleče želo njegovih žalitev ostrino; ti epigrami so brez pravega žela
    // s prilastkom negativna sila: začutiti pekoče želo ljubosumja, nevoščljivosti, maščevalnosti
SSKJ
bíč1 in bìč bíča m (ī í; ȉ í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
● ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje, sila, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ muz. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
SSKJ
golób -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑) domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil
// divji golob
// samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice
● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis
SSKJ
zastrupíti -ím dov., zastrúpil (ī í) 
  1. 1. povzročiti, da v organizem pride strup: zastrupiti otroka s pokvarjenimi zdravili; zastrupil se je z gobami in umrl / taka rana se rada zastrupi / bojni plini zastrupijo tudi živali
    // usmrtiti tako, da v organizem pride strup: zastrupiti jetnika; zastrupiti s plinom / zastrupiti podgane
  2. 2. narediti, povzročiti, da postane kaj strupeno: zastrupiti hrano, vodo / zastrupiti ozračje
  3. 3. ekspr. narediti, povzročiti, da dobi kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupiti koga s častihlepjem, pesimizmom
    // narediti, povzročiti, da postane kaj zelo težko, neprijetno: zastrupiti komu življenje z obrekovanjem / nesoglasja so zastrupila odnose med njimi
    ●     ekspr. zastrupiti koga s športom zelo ga navdušiti zanj
    zastrupíti se narediti samomor z zaužitjem strupa: ko je izvedel žalostno novico, se je zastrupil
    zastrupljèn -êna -o: biti zastrupljen s častihlepjem; zastrupljena rana; zastrupljena voda
SSKJ
zastrúpljati -am nedov. (ú) 
  1. 1. povzročati, da v organizem prihaja strup: zastrupljati goste s pokvarjeno hrano; ta tovarna zastruplja ribe v reki / zastrupljati (si) želodec s tobakom
    // usmrčevati tako, da v organizem prihaja strup: zastrupljati nasprotnike, tekmece / zastrupljati miši, podgane
  2. 2. delati, povzročati, da postaja kaj strupeno: zastrupljati hrano, vodo / tovarne zastrupljajo ozračje
  3. 3. ekspr. delati, povzročati, da dobiva kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupljati koga z nepopustljivostjo, pesimizmom
    // delati, povzročati, da postaja kaj zelo težko, neprijetno: zastrupljati odnose med narodi; z očitki zastrupljati komu življenje / začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil
    // dvom mu zastruplja delo
    zastrúpljati se delati samomore z uživanjem strupa: v obupu, stiski se ljudje tudi zastrupljajo
    zastrupljajóč -a -e: zastrupljajoča pijača
SSKJ
tŕnje -a s (ŕ) trnovi grmi, trnove veje: tod raste samo trnje; posekati trnje; ograditi kaj s trnjem; ostro, strupeno trnje / venec iz trnja / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
// več trnov, trni: opraskan od trnja; veje so polne trnja
● ekspr. njene besede so bile trnje govorila je zbadljivo; ekspr. biti (ves) na trnju vznemirjen, nestrpen; ekspr. njegova pot je posuta s trnjem v življenju, pri delu ima dosti težav; prve dni so preživeli kakor na trnju so bili zelo nemirni, nestrpni; so se počutili zelo nelagodno
SSKJ
muréna -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. jeguljam podobne morske ribe s strupeno sluznico v gobcu, Muraenidae
SSKJ
ožigálen -lna -o prid. (ȃ) zool. ki izloča strupeno, vnetja povzročujočo snov: ožigalni organi ožigalkarjev
SSKJ
ožigálka -e ž (ȃ) nav. mn., zool. s strupeno sluzjo napolnjen mehurček s trnasto cevčico: lovke z ožigalkami
SSKJ
tísa -e ž (ȋ) strupeno iglasto drevo ali grm z rdeče rjavim lubjem: posaditi tiso
♦ vrtn. stebrasta tisa okrasno iglasto drevo ali grm z gostimi in kratkimi skoraj pokončnimi vejami, Taxus baccata fastigiata
Število zadetkov: 12