Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt]
    1. ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen
      1.1. ekspresivno nesposobnost delati kaj zadovoljivo, dobro
ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent
Celotno geslo eSSKJ
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]
    1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
    2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
    3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kegljávec kegljávca samostalnik moškega spola [kegljávəc]
    1. športnik, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljač
      1.1. kdor keglja, se s kegljanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: kegljač
ETIMOLOGIJA: ↑kegljati
Celotno geslo eSSKJ
kílav kílava kílavo pridevnik [kílau̯ kílava kílavo]
    1. ekspresivno ki je telesno šibkejši, bolehen
    2. slabšalno ki je neskladen s pričakovanji, nekvaliteten, komaj še zadovoljiv
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑kila
Celotno geslo eSSKJ
mínigólf mínigólfa; in mini golf samostalnik moškega spola [mínigólf]
    1. golf, pri katerem se skuša žogico spraviti mimo ovir, čez grbine v luknje na manjših stezah; SINONIMI: mali golf
      1.1. igrišče za ta golf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. minigolf, iz ↑mini + ↑golf
Celotno geslo eSSKJ
novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla]
    1. pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči
    2. krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi
    3. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]
    1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
Celotno geslo eSSKJ
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]
    1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
      1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
    2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran]
    ki ima prirojeno sposobnost, da kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: ↑talent
Celotno geslo eSSKJ
talêntka talêntke samostalnik ženskega spola [talêntka]
    ženska, ki ima prirojeno sposobnost, da kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: ↑talent

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bledíčen -čna -o prid. (ī)
1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok
♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila
2. ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč
3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti
SSKJ²
číj -a -e zaim. (ȋ) zastar.
1. kateri2: pesniki, čijih talent
2. čigav: Čija zemlja ta? Čigavi mi smo? (A. Aškerc)
SSKJ²
darovítost -i ž (ȋ)
star. nadarjenost, talent1: glasbena, pesniška darovitost; darovitost za tehniko
SSKJ²
elokvénca -e ž (ẹ̑)
tekoče, spretno izražanje: razvil je svoj talent za elokvenco in izboljšal stilistične finese
SSKJ²
igrálski -a -o [igrau̯ski tudi igralski] prid.(ȃ)
1. nanašajoč se na igralce ali igralstvo: igralski kostumi, rekviziti; bogata igralska garderoba / igralski talent; dobra igralska kreacija / igralski poklic; obvladati igralsko tehniko / igralski ansambel; potujoča igralska družina / akademija za igralsko umetnost
2. igralen: nova igralska deska; igralske karte
    igrálsko prisl.:
    delo je igralsko poglobil; vsako besedo je po igralsko poudarjal
SSKJ²
improvizátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na improvizatorje: ta umetnik ima improvizatorski talent / taka kulturna politika je preveč improvizatorska
SSKJ²
izrazít -a -o prid., izrazítejši (ȋ)
1. ki se po svojih značilnostih, lastnostih zelo razlikuje od povprečja: izrazite ličnice; ta otrok ima izrazite oči; izrazite poteze obraza / imeti izrazito pisavo / avtor sodi med najizrazitejše pesnike mladega rodu; v tem prizoru je bila igralka zelo izrazita
// nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: časopis je z izrazitim pesimizmom komentiral položaj v svetu; odpor proti diktaturi je postajal vedno izrazitejši; naši tekmovalci so imeli izrazito prednost pred drugimi / rdeča barva je najbolj izrazita / imeti izrazit smisel za tehniko; izrazit umetniški talent
2. zelo opazen, zelo viden: pri bolniku so se pojavili izraziti znaki poslabšanja; meja med obema dialektoma ni izrazita / ta tip črk je bil premalo izrazit; izrazite poševne črte v tkanini / publ. na to vprašanje daje izrazit odgovor že analiza sama jasen, natančen / branje mora biti izrazito in smiselno, ne pa mehansko razločno, poudarjeno
3. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, pridevnika, na katerega se veže: ta fant je izrazit športnik; uživa izrazito rastlinsko hrano; pesnik je odraščal v izrazitem kulturnem okolju
    izrazíto prisl.:
    brati glasno in izrazito; izrazito poudariti pomen dela; izrazito protivojni film; izrazito humanistična vzgoja
SSKJ²
izživéti -ím dov., izžível (ẹ́ í)
1. knjiž. v življenju uresničiti: otrok mora izživeti svoja nagnjenja na naraven način / z notranjim predmetom on ni izživel vsega življenja; duša je bila polna sanj, ki se niso mogle izživeti
2. knjiž. pokazati, izraziti: ljudje so izživeli, kar so morali desetletja skrivati / v nekaterih prizorih so igralci lahko izživeli svoj dar
    izživéti se 
    1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po življenju, udejstvovanju: izživeti se v mladosti; umetniško se izživeti / ljubezensko, spolno se izživeti
    ●     mislila sta, da se bosta na dekletu izživela zadovoljila spolno slo; izživeli so se nad ujetniki v dejanju pokazali svojo jezo, surovost
    2. knjiž. izčrpati se, oslabeti: njegova literarna dejavnost se je že izživela
    izživèl in izživél -éla -o star.:
    bledikasti, izživeli obrazi
    izživét -a -o:
    izživet človek; izživeta mladost
    izžívljen -a -o:
    nepravilno izživljen pesnikov talent
SSKJ²
kómičen -čna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na komiko: komični konflikt v komediji temelji na zamenjavi oseb; navadno igra komične vloge / je izrazit komični talent
♦ glasb. komična opera opera z zabavno, veselo vsebino
2. ki vzbuja smeh, smešen: komična ljubezenska pustolovščina; njegovo ravnanje je komično / znajti se v komičnem položaju
3. šaljiv, humorističen: nova številka komičnega lista; komične in satirične pesmi
    kómično prisl.:
    učinkuje prav komično; sam.: povedati kaj komičnega
SSKJ²
májhen -hna -o prid., mánjši (ȃ)
1. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na razsežnost; ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek
b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne
c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b
č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja
d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost
e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje
f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado
g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor
h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna
i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo
j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno / publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo
2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega / majhni umetniki včasih popravljajo velike
// slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si
● ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili kot vljudnostna fraza izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
♦ mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič
    májhno prisl., nar.
    malo: francosko govori dobro, angleško pa majhno razume / zdaj majhno drugače misli; pot je peljala majhno navzgor
    májhni -a -o sam., nar.
    mali: majhni so bili zmeraj zatirani; naše majhno zdajle spi; biti z majhnim zadovoljen; 
prim. mali2, mali1, mala, malo, manj, manjši
Število zadetkov: 72