Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]
    4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
    5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
SSKJ²
angléški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik; angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; glasb. angleški rog altovska oboa; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine
    angléško prisl.:
    govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
Celotno geslo eSSKJ16
divje prislov
ekspresivno izraža nezmožnost ravnanja v skladu z razumom, normami; SODOBNA USTREZNICA: divje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
SSKJ²
dobrávski -a -o (ȃ)
pridevnik od dobrava: dobravske trate
Pravopis
dobrávski -a -o (ȃ) ~e trate
Urbanizem
intenzívna zelêna stréha -e -e -e ž
SSKJ²
ljúljka -e ž (ȗ)
med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi: puliti ljuljko; na tej njivi je precej ljuljke; pren., ekspr. na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke
● bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega
♦ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate, Lolium perenne
SSKJ²
lóg1 -a m, mn. stil. logôvi; mest. mn. stil. logéh (ọ̑)
1. (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi: kositi na, v logu; logi in trate / knjiž. log je že pokošen travnik
2. knjiž. gozd: v logu skovika sova; gost bukov log; pesn. log in gaj; pren. naš literarni log
● ekspr. tretjina sporeda je iz tujih logov tretjina del je tuja
Celotno geslo Vezljivostni NG
plášč-asamostalnik moškega spola
  1. vrhnje oblačilo koga, vrhnja pokrivna in varovalna plast česa
    • plašč koga/česa
    • , plašč iz česa
    • , plašč s čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • plašč za
SSKJ²
smejáti se smêjem se tudi -ím se stil. smêjam se nedov., smêj se in smèj se smêjte se stil. smêjaj se smejájte se; smejál se stil. smêjal se smejála se (á é, í, é)
1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali; smejati se domislicam, šalam; ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali; smejati se sam pri sebi; ekspr. smejati se do solz; ekspr. iz srca se čemu smejati; ekspr. smejal se je na vse grlo zelo; ekspr. smejati se skozi solze; smejati se od sreče, zadovoljstva; ekspr. smejati se za prazen nič; glasno, pritajeno, široko se smejati; ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati; močno, zelo se smejati; rad se smeje; veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati; ekspr. kislo, sladko se smejati; ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo; smeje se kot grlica milo, zvonko / otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo
// ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi
2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce; zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca / kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo
// z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala
● nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspeha
    smejé :
    smeje je odšel iz sobe
    smejé se :
    smeje se kaj pripovedovati; objemala je otroka, smeje se od sreče
    smejáje se zastar.
    smeje se: smejaje se kaj reči; na glas se smejaje, je zaprl vrata
    smejóč se -a -e:
    smejoč se ga je gledal; glasno smejoč se, ga je poslušala; smejoče oči; smejoči se otroci
Celotno geslo Frazemi
strán Frazemi s sestavino strán:
bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, dáti kàj na strán, drúga strán medálje, íti na strán, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, nasprótna strán, obrníti nôvo strán zgodovíne, obrníti še êno strán čésa/v čém, spŕte straní, státi na stráni, státi na stráni kóga, šálo na strán, znájti se na stráni kóga
SSKJ²
tráta1 -e ž (á)
z nizko, navadno negovano travo porasla manjša površina: očistiti, pograbiti trato; stopiti na trato; igrati se na trati; trata okrog hiše / kositi trato; gosta trata / angleška trata z angleško travo; igriščna, parkovna, vrtna trata
// z nizko travo porasla površina sploh: kjer se konča gozd, se začenjajo planinske trate; cvetne trate; trata ob potoku; travniki in trate
Celotno geslo Sinonimni
tráta2 -e ž
1.
z nizko, navadno negovano travo porasla manjša površinapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. tratica, star. tratina, nar. tratnica, ekspr. travica
2.
z nizko travo porasla površina splohpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. livada, star. tratina
GLEJ ŠE SINONIM: trava
SSKJ²
tráva -e ž (á)
1. rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni; po dvorišču se razrašča trava; kositi travo; krave mulijo travo; pohoditi, pomendrati, potlačiti travo; popleti, populiti, požeti travo v vinogradu; skriti se v travo; gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava; šop trave; bilo jih je kot listja in trave zelo veliko / ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča / nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava
// travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah
2. pog. konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: gojiti travo
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: kaditi travo
3. v zvezi marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica:
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta
SSKJ²
trpéžen -žna -o prid., trpéžnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: trpežni čevlji; hrastov les je bolj trpežen kot smrekov; trpežno blago
// obstojen1: trpežna zimska jabolka / ekspr. trpežno čustvo
● ekspr. trpežen dež dolgotrajen, vztrajen; ekspr. ženske so telesno manj močne, vendar trpežnejše zmožne več prestati, pretrpeti
♦ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate
Jezikovna
Večbesedni vezniki

Ali sta besedni zvezi tako kot je in tam kjer lahko večbesedna veznika in pisani brez vejice?

Jezikovna
Velika začetnica pri hišnih imenih

Kako se pravilno zapisuje velika začetnica pri hišnih imenih? Je z veliko tudi "Pri" ali samo drugi del: Pri Bleku/pri Bleku, Pri Mežnarju/pri Mežnarju?

SSKJ²
zaliválnik -a m (ȃ)
priprava za zalivanje, ki vodo samodejno prši po površini: avtomatski zalivalnik trate; zalivalnik za rože / krožni zalivalnik
SSKJ²
zlékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
spraviti v ležeč položaj z iztegnjenimi udi: zleknil ga je po tleh; zlekniti otroka po trebuščku
// narediti, da je kaj v ležečem položaju, iztegnjeno, zravnano: zlekniti hrbet, telo / ekspr. trudne ude je zleknil po travi / star. zlekniti roke proti čemu iztegniti
    zlékniti se 
    uleči se z iztegnjenimi udi: zlekniti se na bok, hrbet; zleknil se je na klop, v travo, po postelji; udobno se zlekniti v naslanjač; zlekniti se nazaj, vznak; pren. na trate in parke se je zleknila pomlad
    // postati iztegnjen, zravnan: vrat se mu je čudno zleknil / hrib se je zleknil v raven greben polagoma prešel; žival se je zleknila v dolg skok
    ●     ekspr. zleknil se je po tleh, kakor je dolg in širok padel je tako, da je bil ves na tleh
    zléknjen -a -o:
    imeti zleknjen križ; zleknjen v naslanjaču je bral; sedela je napol zleknjena na klopi
SSKJ²
žámeten -tna -o prid. (á)
1. ki je iz žameta: žameten telovnik; žametna obleka / žametna tkanina
// prevlečen, obdan z žametom: žameten naslanjač; žametna škatlica
// značilen za žamet: žameten otip, videz
2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: rastlina z žametnimi listi; žametna koža; žametne trate; pesn. žametno nebo / žameten pogled prijazen, nežen; žametne oči temne in nežne
// blagoglasen in rahlo zamolkel: pevec z žametnim glasom
3. agr., v zvezi žametna črnina trta s temno modrimi grozdi: zasaditi žametno črnino
// rdeče vino iz grozdja te trte: piti žametno črnino; merlot in žametna črnina
♦ zool. žametna pršica majhnemu pajku podoben členonožec škrlatno rdeče barve s štirimi pari nog, Trombidium
    žámetno prisl.:
    žametno sijati; žametno mehek
Število zadetkov: 20