Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.
Pleteršnik
glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).
Pleteršnik
gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.-C.
Pleteršnik
grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).
Pleteršnik
jȃj, interj. o weh! Mur., ogr.-C.; — tudi subst. m. pl. jȃji, das Weh, Elend: mnoge jaje izkusiti, trpeti, ogr.-C.
Pleteršnik
krivína,* f. 1) die Krümmung; lepa k. mesene klobase, Levst. (Zb. sp.); k. reke, die Strombiegung, DZ.; izravnavati krivine (Ljubljanici), Levst. (Močv.); želodčna k., die Magenkrümmung, Erj. (Som.); — etwas Gekrümmtes: der krumme Theil des Schlittenbaumes, Cig., Gor., Poh.; — ein Stück der Seitenwand des Mühlradkreises, Dol.; — die Wrange im Schiffbau, V.-Cig.; — 2) = krivica, das Unrecht: po krivini, Trub.; krivino voljno trpeti, Trub.; nas očisti vse krivine, Schönl.
Pleteršnik
múka, f. die Qual, die Pein, die Marter, Mur., Cig., Jan., kajk., nk.; gospodnja m., das Leiden des Herrn (passio), C.; muko trpeti, C.; peklenske muke, die Höllenpein, Cig.; — prim. 2. moka.
Pleteršnik
Pleteršnik
prerę̑htati, -am, vb. pf. = prerešetati, durchreitern, C.; — durchhecheln: ne more se trpeti, da bi nekatere klepetulje celo faro prerehtale, Jap. (Prid.); — prim. rehta.
Pleteršnik
strȃd, m. das Darben, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; glad in strad, Let.; bolna od glada in strada, Jurč.; s. trpeti, darben, C.
Pleteršnik
škǫ́da, f. der Schaden; škodo delati, trpeti; — živina v škodo uhaja (macht Schaden auf der Weide); — (pren.) v škodo hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen; — škoda je koga, česa, es ist schade um jemanden, eine Sache; škoda besedi, schade um jedes Wort.
Pleteršnik
téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — (pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
Pleteršnik
trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.
Pleteršnik
zavẹ̀d, -vẹ́da, m. = zavest, das Bewusstsein, Mur.; pri lepem zavedu je hotel trpeti in umreti, Ravn.; vino pijancu vzame zaved, Ravn.; — (zavẹ̑d, f., Jan.).
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
dàle prisl.
1. dalje, izraža premikanje od določenega mesta: dale idoucsi odnut KŠ 1771, 12; vszáki dén dale naprêido AI 1875, kaz. br. 3; dale AIN 1876, 27; Mérovno je dale šô BJ 1886, 5
2. naprej, nadalje: ino dale vdvaiſzetom ouſzmom verſuſſi TF 1715, 19; Proſyim tebé dalle tüdi ABC 1725, A5b; I na dale opomina KŠ 1771, 540; da bi 'ze dale ne mogli trpeti KŠ 1771, 618; tak dale pride i tvoj rázum KM 1790, 20; Ki brs zacsne, dale pride KAJ 1870, 11; Na dale dvá závca AI 1875, kaz. br. 7
nájdàle najdalje: od právoga Boſiega návuka naidale vkrai zabloudi TF 1715, 3
1. dalje, izraža premikanje od določenega mesta: dale idoucsi odnut KŠ 1771, 12; vszáki dén dale naprêido AI 1875, kaz. br. 3; dale AIN 1876, 27; Mérovno je dale šô BJ 1886, 5
2. naprej, nadalje: ino dale vdvaiſzetom ouſzmom verſuſſi TF 1715, 19; Proſyim tebé dalle tüdi ABC 1725, A5b; I na dale opomina KŠ 1771, 540; da bi 'ze dale ne mogli trpeti KŠ 1771, 618; tak dale pride i tvoj rázum KM 1790, 20; Ki brs zacsne, dale pride KAJ 1870, 11; Na dale dvá závca AI 1875, kaz. br. 7
nájdàle najdalje: od právoga Boſiega návuka naidale vkrai zabloudi TF 1715, 3
Prekmurski
dùgo prisl. dolgo: ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 14; ako schés dugo siv biti ABC 1725, A4a; ako hocſes dugo siv biti SM 1747, 45; i dugo 'zivés na toj zemli KŠ 1754, 29; i zvünejsnye delo dugo vö ne oſztáne KŠ 1771, 437; kaj ſze tak dugo midi vu czérkvi KŠ 1771, 162; 'Zivi dugo lejt ti naſega Krála BKM 1789, 37; notri pa nemore tak dugo, da bi szkoro KOJ 1848, 4; Kak dugo de sze pozdigávao nad menom TA 1848, 10; sztári mertüki szo nam dugo szlu'zili AI 1875, kaz. br. 6; Zima je dugo ne odisla AI 1875, kaz. br. 8; svojemi gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8
dùže bolj dolgo: csi du'se tém bli'se k-grobi KOJ 1845, 134; da bi Atila du'se 'sivo KOJ 1848, 5; Ki od 15 dnévov na du'ze vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; nemorem sze 'se du'se zadr'sati, ka nebi prikázao KOJ 1833, IIII; vu nevoljái ſzveczki duſe ſiveti SM 1747, 57; Csáſzi Boug du'ze 'zivé te hüde KŠ 1754, 34; ſzam nej mogao du'ze trpeti KŠ 1771, 618; tvoje ime ne dr'zi du'ze BKM 1789, 327
dùže bolj dolgo: csi du'se tém bli'se k-grobi KOJ 1845, 134; da bi Atila du'se 'sivo KOJ 1848, 5; Ki od 15 dnévov na du'ze vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; nemorem sze 'se du'se zadr'sati, ka nebi prikázao KOJ 1833, IIII; vu nevoljái ſzveczki duſe ſiveti SM 1747, 57; Csáſzi Boug du'ze 'zivé te hüde KŠ 1754, 34; ſzam nej mogao du'ze trpeti KŠ 1771, 618; tvoje ime ne dr'zi du'ze BKM 1789, 327
Prekmurski
ednáko prisl.
1. enako: Radoſzt i 'zaloſzt ednáko trpeti KŠ 1754, 133; Tej ſzo vſzi bili ſztálni ednáko vmolitvaj i vproſnyaj KŠ 1771, 342; ár vſze ednáko lübis KM 1783, 18; ino bi ednáko dvorili Grkom i 'Sidovom KM 1796, 121; bogate kam nevolne ednáko kraj jemlé SŠ 1796, 52; teskoucso ednáko vkup trpeti SIZ 1807, 24; na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V
2. prav: gúcsao je ednáko KŠ 1771, 125; známo, kaj ednáko gucsis i vcsis KŠ 1771, 239
3. naravnost: Paveo pa ednáko na tanács glédajoucsi ercsé KŠ 1771, 413; ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407; Piroska je pa ednáko k-materi szvojoj bê'zala KAJ 1870, 62
1. enako: Radoſzt i 'zaloſzt ednáko trpeti KŠ 1754, 133; Tej ſzo vſzi bili ſztálni ednáko vmolitvaj i vproſnyaj KŠ 1771, 342; ár vſze ednáko lübis KM 1783, 18; ino bi ednáko dvorili Grkom i 'Sidovom KM 1796, 121; bogate kam nevolne ednáko kraj jemlé SŠ 1796, 52; teskoucso ednáko vkup trpeti SIZ 1807, 24; na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V
2. prav: gúcsao je ednáko KŠ 1771, 125; známo, kaj ednáko gucsis i vcsis KŠ 1771, 239
3. naravnost: Paveo pa ednáko na tanács glédajoucsi ercsé KŠ 1771, 413; ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407; Piroska je pa ednáko k-materi szvojoj bê'zala KAJ 1870, 62
Prekmurski
gòtov -a -o prid.
1. pripravljen, voljan: Zmosni Bog jaſz ſzem gotov SM 1747, 91; Goſzpodne, ſztebom ſzam gotov i v temniczo i na ſzmert idti KŠ 1771, 247; Düjh je iſztina gotov, ali tejlo je ſzlabo KŠ 1771, 90; gotov ſzam vſza trpeti KMK 1780, 72; Goszpodne, gotova je düsa moja KM 1783, 2; povedali ſzo Sauli, ka je natou gotov Dávid KM 1796, 56; vaſe vrejmen je pa vſzigdár gotovo KŠ 1771, 288; niti za grdi dobicsek, nego zgotovoga ſzrczá KŠ 1771, 712; Vcsini me Vu vſzem gotovoga BRM 1823, 7; Gotov szem, o Bog, csiniti volo tvojo TA 1848, 33; Na tô je pojbár gotov bio KAJ 1870, 91; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov AI 1875, br. 2, 7; On je domá ino vinej Gotovi na obrámbo KŠ 1754, 265; Záto i vi bojdte gotovi KŠ 1771, 82; On je ſzpomocsjom gda trbej, Gotovi na obrambo BKM 1789, 352; priſao je te 'zenin, i te gotove ſzo notri sle 'znyim KŠ 1771, 84; i vſza ſzo gotova, pojte na goſztüvanye KŠ 1771, 72
2. popoln: najobrné ſzrczá ocsév priprávlati Goſzpodni lüſztvo gotovo KŠ 1771, 162; naprêpriprávla na gotovo prijétje vszáke isztine KAJ 1848, IV
3. narejen, izdelan: Ka je gotovo ino se itak vszaki dén znôva BJ 1886, 8; ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
1. pripravljen, voljan: Zmosni Bog jaſz ſzem gotov SM 1747, 91; Goſzpodne, ſztebom ſzam gotov i v temniczo i na ſzmert idti KŠ 1771, 247; Düjh je iſztina gotov, ali tejlo je ſzlabo KŠ 1771, 90; gotov ſzam vſza trpeti KMK 1780, 72; Goszpodne, gotova je düsa moja KM 1783, 2; povedali ſzo Sauli, ka je natou gotov Dávid KM 1796, 56; vaſe vrejmen je pa vſzigdár gotovo KŠ 1771, 288; niti za grdi dobicsek, nego zgotovoga ſzrczá KŠ 1771, 712; Vcsini me Vu vſzem gotovoga BRM 1823, 7; Gotov szem, o Bog, csiniti volo tvojo TA 1848, 33; Na tô je pojbár gotov bio KAJ 1870, 91; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov AI 1875, br. 2, 7; On je domá ino vinej Gotovi na obrámbo KŠ 1754, 265; Záto i vi bojdte gotovi KŠ 1771, 82; On je ſzpomocsjom gda trbej, Gotovi na obrambo BKM 1789, 352; priſao je te 'zenin, i te gotove ſzo notri sle 'znyim KŠ 1771, 84; i vſza ſzo gotova, pojte na goſztüvanye KŠ 1771, 72
2. popoln: najobrné ſzrczá ocsév priprávlati Goſzpodni lüſztvo gotovo KŠ 1771, 162; naprêpriprávla na gotovo prijétje vszáke isztine KAJ 1848, IV
3. narejen, izdelan: Ka je gotovo ino se itak vszaki dén znôva BJ 1886, 8; ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
Prekmurski
jáj medm. joj, gorje: Ali oh jai ino jai TF 1715, 3; Jaj onomi, ſteri hudou to luczko 'zelej KŠ 1754, 62; jaj tebi Beth'zajda KŠ 1771, 36; Jaj tebi na veke dusa KM 1783, 255; Jaj, tvoj 'sitek je kakti to polſzko czvejtje SŠ 1796, 10; Ár jaj tomi jedinomi SIZ 1807, 5; Jáj bi bilou cslovecsánsztvi, da bi Atila KOJ 1848, 5; Jaj vam, ki nyé ospotávate KAJ 1848, 3; Jaj pojebi, jaj KAJ 1870
jáj -a sam. Da jai za iſztino nevernikom bode SM 1747, 83; Od 'zaloſzti jajja, vari náſz ſzám BKM 1789, 52; I nasi jaji prevnougi BKM 1789, 174; Ké moremo mi trpeti natom ſzvejti zjajmi BKM 1789, 422; moremo mi trpeti z-jajmi SŠ 1796, 65; Dalecs je csüti i jaj nevolni vôgrov KAJ 1870, 164; Vekivecsnoga pekla Jaj naszledüje KAJ 1848, 4
jáj -a sam. Da jai za iſztino nevernikom bode SM 1747, 83; Od 'zaloſzti jajja, vari náſz ſzám BKM 1789, 52; I nasi jaji prevnougi BKM 1789, 174; Ké moremo mi trpeti natom ſzvejti zjajmi BKM 1789, 422; moremo mi trpeti z-jajmi SŠ 1796, 65; Dalecs je csüti i jaj nevolni vôgrov KAJ 1870, 164; Vekivecsnoga pekla Jaj naszledüje KAJ 1848, 4
Prekmurski
ki ozir. zaim.
1. kateri, ki: po Jeſuſſi kriſtuſſi, kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Boghi, Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; dai ſze naiti Meni ki ſzem praih SM 1747, 90; zſtere je porodjen Jezus, kiſze zové Kriſztus KŠ 1771, 5; Goſzpoudi naſſem, Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Csloveki, ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Bo'se, ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi dopüſzto KM 1783, 11; ſze veſz ſzvejt csüdije, Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; i lepsi on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Dönok ſze pa tiſzti, ki sze boji SIZ 1807, 6; Bôg, Ki dávas áldov BRM 1823, 3; Atila Kráo, ki z-Gotmi zdru'sen ide zPannonie KOJ 1848, 3; Oh Bôg, ki grêh odürjávas KAJ 1848; mô'z, ki nehodi po tanácsi ti neverni TA 1848, 3; Znám da mo Düsno Zveſzt vtiſis, ká od znotra toſi SM 1747, 69; Szuncze, Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; delo veliko, Kou je ober moje moucsi BKM 1789, 8; lakomnoſzt, ká je ſzrczi 'smetno SŠ 1796, 32; te dén, Komi ſze radüjo Angyelje BKM 1789, 30; tvojega vernoga, koga ſzi odküpil SM 1747, 63; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; ſzercze, ko ſzi opral SM 1747, 69; delo, vkom ſze nám dobrouta dáva KŠ 1754, 184; ono vrejme, vkom ſzeje ſzkázala ta zvejzda KŠ 1771, 7; koupeo, vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; rejcs, po koj naſſa ſzrcza pobudjáva KŠ 1754, 125; ſzo od vöre odſztoupili, po koj je pravicsnoſzt KŠ 1771, 561; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom BKM 1789, 424; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom SŠ 1796, 112; On dá, ſzkim bom zadovolen SM 1747, 72; Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; od te temnicze, ſzkom ſze mi grozi KM 1783, 228; ſzkim ſzi teda zgucsávas BKM 1789, 439; vodé, ſzkouv ſze more kruh ſzpecſi KŠ 1754, 202; mojva kmeta, Kêva mi 'zivis iszcseta KAJ 1870, 134; szojo táksi, ki szo escse nê bili AI 1875, kaz. br. 3; Od prorokov, ká ſzo povejdana BKM 1789, 440; onim, od kiſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; od lüdi szvêta, kê tál je vu 'zitki TA 1848, 12; vucsenikoma, Kéh ſzrczá za'zga BKM 1789, 94; nevoule trpeli, Z-kej ſzo ſze 'se mentüvali SŠ 1796, 164; ne primlejo vſzi eto rejcs, nego kim je dáno KŠ 1771, 62; i kêm z kincsom napunis trbüh TA 1848, 12; Kim je protivna szilaVerno mater vkravzéla KAJ 1870, 19; po apostolszki jezikaj, kém sze dalo znánya AIP 1876, br. 6, 8; lejpe dári, Ké ſzmo od nyega vzéli BKM 1789, 358; Vi vbogi, ké szvet zametáva KAJ 1848, 298; z nevoljami, ké moremo mi trpeti SŠ 1796, 65; Imenuje one, po kej ſze álmoſtvo má poſzlati KŠ 1771, 541; Pred kimi je predgao KM 1796, 117; med kejmi je bila i Mária Magdalejna KŠ 1771, 153
2. kdor: Ki nevrejdno priſztápla, Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vören Krſztsenik, ki eta ſtés KŠ 1771, A7b; I ki ſze ſcsé ſztebom právdivati KŠ 1771, 17; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; dá razmeti, ka ki lübi Dobro KOJ 1833, VIII; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Ki sze za knige nesztára KAJ 1870, 6; Ki dobro vino 'zele dobiti, more AI 1875, kaz. br. 8; on, ki je náſz ſztvouro, od koga mámo vſzo naſſo dobrouto KM 1796, 5; Bôg, koga je zadomescsávanye TA 1848, 77; Koga edna nôga je kratsisa od te drüge KAJ 1870, 35
1. kateri, ki: po Jeſuſſi kriſtuſſi, kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Boghi, Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; dai ſze naiti Meni ki ſzem praih SM 1747, 90; zſtere je porodjen Jezus, kiſze zové Kriſztus KŠ 1771, 5; Goſzpoudi naſſem, Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Csloveki, ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Bo'se, ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi dopüſzto KM 1783, 11; ſze veſz ſzvejt csüdije, Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; i lepsi on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Dönok ſze pa tiſzti, ki sze boji SIZ 1807, 6; Bôg, Ki dávas áldov BRM 1823, 3; Atila Kráo, ki z-Gotmi zdru'sen ide zPannonie KOJ 1848, 3; Oh Bôg, ki grêh odürjávas KAJ 1848; mô'z, ki nehodi po tanácsi ti neverni TA 1848, 3; Znám da mo Düsno Zveſzt vtiſis, ká od znotra toſi SM 1747, 69; Szuncze, Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; delo veliko, Kou je ober moje moucsi BKM 1789, 8; lakomnoſzt, ká je ſzrczi 'smetno SŠ 1796, 32; te dén, Komi ſze radüjo Angyelje BKM 1789, 30; tvojega vernoga, koga ſzi odküpil SM 1747, 63; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; ſzercze, ko ſzi opral SM 1747, 69; delo, vkom ſze nám dobrouta dáva KŠ 1754, 184; ono vrejme, vkom ſzeje ſzkázala ta zvejzda KŠ 1771, 7; koupeo, vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; rejcs, po koj naſſa ſzrcza pobudjáva KŠ 1754, 125; ſzo od vöre odſztoupili, po koj je pravicsnoſzt KŠ 1771, 561; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom BKM 1789, 424; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom SŠ 1796, 112; On dá, ſzkim bom zadovolen SM 1747, 72; Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; od te temnicze, ſzkom ſze mi grozi KM 1783, 228; ſzkim ſzi teda zgucsávas BKM 1789, 439; vodé, ſzkouv ſze more kruh ſzpecſi KŠ 1754, 202; mojva kmeta, Kêva mi 'zivis iszcseta KAJ 1870, 134; szojo táksi, ki szo escse nê bili AI 1875, kaz. br. 3; Od prorokov, ká ſzo povejdana BKM 1789, 440; onim, od kiſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; od lüdi szvêta, kê tál je vu 'zitki TA 1848, 12; vucsenikoma, Kéh ſzrczá za'zga BKM 1789, 94; nevoule trpeli, Z-kej ſzo ſze 'se mentüvali SŠ 1796, 164; ne primlejo vſzi eto rejcs, nego kim je dáno KŠ 1771, 62; i kêm z kincsom napunis trbüh TA 1848, 12; Kim je protivna szilaVerno mater vkravzéla KAJ 1870, 19; po apostolszki jezikaj, kém sze dalo znánya AIP 1876, br. 6, 8; lejpe dári, Ké ſzmo od nyega vzéli BKM 1789, 358; Vi vbogi, ké szvet zametáva KAJ 1848, 298; z nevoljami, ké moremo mi trpeti SŠ 1796, 65; Imenuje one, po kej ſze álmoſtvo má poſzlati KŠ 1771, 541; Pred kimi je predgao KM 1796, 117; med kejmi je bila i Mária Magdalejna KŠ 1771, 153
2. kdor: Ki nevrejdno priſztápla, Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vören Krſztsenik, ki eta ſtés KŠ 1771, A7b; I ki ſze ſcsé ſztebom právdivati KŠ 1771, 17; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; dá razmeti, ka ki lübi Dobro KOJ 1833, VIII; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Ki sze za knige nesztára KAJ 1870, 6; Ki dobro vino 'zele dobiti, more AI 1875, kaz. br. 8; on, ki je náſz ſztvouro, od koga mámo vſzo naſſo dobrouto KM 1796, 5; Bôg, koga je zadomescsávanye TA 1848, 77; Koga edna nôga je kratsisa od te drüge KAJ 1870, 35
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 62
Dostopnost