Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
podžę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) darunter mit der Sichel abschneiden; (trsje) p., das Unkraut im Weingarten mit der Sichel abschneiden, unterschneiden, jvzhŠt.; — 2) das Getreide vor dem Schossen abschneiden, schröpfen, Cig., Jan.
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.-Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.-C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče (Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
Pleteršnik
stríči, strížem, vb. impf. scheren; lase komu s.; ovco s.; — z očmi se s., kokettieren, Erj. (Izb. sp.); — konj z ušesi striže (spielt mit den Ohren, spitzt die Ohren), Z., Vrt., Let., Dol., Savinska dol.; — trsje se striže, kadar po cvetju odpada grozdje, Št.-C.; — betrügen, Volk.-M.
Prekmurski
Pleteršnik
trẹ̑bež, m. 1) die Entfernung des Ungehörigen, die Reinigung, das Ausklauben, Cig., Jan., Nov.; — 2) die Ausrodung, C.; — 3) das Gereute, der Rodegrund, Cig., Jan., Rib.-Mik., Dol., Št.; laze, trebeže žgo, Dol.-Mik.; živina se po gozdih in trebežih pase, SlN.; (trẹbèž, -ę́ža, Levst. [Rok.]); — 4) abgefallenes Obst, Cig.; — 5) = kar se s travnika, z njive, iz potoka itd. potrebi, M., C., Gor.; — der Abraum, Cig.; — 6) die Nachgeburt, Cig., Jan., Mik.; — 7) tisti delavec, ki trsje trebi, C.
Pleteršnik
tȓsje, n. coll. die Weinstöcke, die Rebenpflanzung, der Weingarten, Cig., Št.; t. zasaditi, v t. iti, v trsju delati, Št.; — trsjè, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
Prekmurski
tr̀stje -a s
1. trstje, trstike: trsztovina gde rogosz i trsztjé raszté AI 1875, br. 1, 6; Kê grèh, kak szláp trsztje, szemtam goni KAJ 1848, 210; Pokáraj zvirino vu trsztji TA 1848, 53; gláva naſſega Goszpodna ſz-trſztjom pobitta KM 1783, 64; on svojo hižo slamov ali zterstjom pokrije BJ 1886, 7
2. trsje, trte: goric zemla, gde trsztje vöpreislo AI 1875, br. 1, 5; Ki trsztje scsé küpiti AI 1875, kaz. br. 8; gorice, stera zemla sz-trsztjami poszajena AI 1875, br. 1, 6
1. trstje, trstike: trsztovina gde rogosz i trsztjé raszté AI 1875, br. 1, 6; Kê grèh, kak szláp trsztje, szemtam goni KAJ 1848, 210; Pokáraj zvirino vu trsztji TA 1848, 53; gláva naſſega Goszpodna ſz-trſztjom pobitta KM 1783, 64; on svojo hižo slamov ali zterstjom pokrije BJ 1886, 7
2. trsje, trte: goric zemla, gde trsztje vöpreislo AI 1875, br. 1, 5; Ki trsztje scsé küpiti AI 1875, kaz. br. 8; gorice, stera zemla sz-trsztjami poszajena AI 1875, br. 1, 6
Pleteršnik
zmlátiti, -im, vb. pf. zusammendreschen; — toča je vse trsje grdo zmlatila, jvzhŠt.; — abprügeln, Cig.; neusmiljeno so ga zmlatili.
Število zadetkov: 11
Dostopnost