Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. ženska, ki (poklicno) uči, poučuje: želela si je postati učiteljica; stroga učiteljica
// ženska, ki uči, poučuje na osnovni šoli in je za to posebej usposobljena: učiteljice in profesorice / osnovnošolska učiteljica / kot nagovor gospa učiteljica
// ženska, ki uči, poučuje kako spretnost, umetnost: plesna, smučarska učiteljica; učiteljica plavanja
// ženska, ki uči, poučuje sploh: sestra je bila še otrok, vendar mu je bila najboljša učiteljica
2. ekspr. kar koga uči sploh: narava je najboljša učiteljica / zgodovina je učiteljica življenja
♦ rel. cerkvena učiteljica naslov za svetniško in učeno učiteljico evangelija in življenja po evangeliju; šol. predmetna, razredna učiteljica; učiteljica ročnih del nekdaj strokovna učiteljica, ki poučuje šivanje, pletenje, izdelovanje različnih izdelkov; strokovna učiteljica ki poučuje praktični predmet in zanj nima pedagoške izobrazbe
Slovenski pravopis
učíteljica -e ž, člov. (ȋ)
učíteljev -a -o (ȋ)
učíteljičin -a -o (ȋ)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovenski etimološki slovar³
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Črnovrški dialekt
Kostelski slovar
Jezikovna svetovalnica
V neki parlamentarni razpravi pred kratkim sem zasledil naslednji razpravi:
Poslanec 1: cit:" Absolutno je pa absurdno in tragikomično, da vi, gospa bivša učiteljica in poslanka, govorite o tem, da je rešitev odpiranje oken" Stavek je iztrgan iz raprave, razprava se pred in za tem ne nanaša na učiteljico-poslanko Poslanka 2: cit. "Če sem vam že naredila veselje s tem, da sem bivša učiteljica, bivša poslanka še nisem"
Ali se je poslanec 1 pravilno izrazil o poslanki, da je samo bivša učiteljica (in ne tudi bivša poslanka), oziroma ali je poslanka 2 ta stavek razumela tako, kot da je bivša poslanka.
Poslanec 1 in poslanka 2, sta bila v iste prostoru in komunikacija je potekala neposredno, v razmaku največ 10 minut.
Naprošam za pojasnilo, katero razumevanje je pravilno.