Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]
    1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus
      1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín]
    iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’
C-vitamin C-vitamina samostalnik moškega spola [cévitamín] tudi [cə̀vitamín]
    iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v agrumih, jagodičevju, kislem zelju in kot antioksidant pozitivno vpliva na splošno odpornost organizma; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije askorbinska kislina, iz biologije, iz farmacije C vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin C
ETIMOLOGIJA: C + vitamin
karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm]
    iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov
STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...
polénovka polénovke samostalnik ženskega spola [polénou̯ka]
    1. posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: bakalar
      1.1. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: trska
ETIMOLOGIJA: poleno - več ...
rdečelístka rdečelístke samostalnik ženskega spola [rdečelístka]
    lističasta goba s tanjšim betom in trosovnico, ki se z zorenjem obarva rožnato; primerjaj lat. Entoloma
STALNE ZVEZE: užitna rdečelistka
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz rdečelistna goba
rmán rmána samostalnik moškega spola [ərmán]
    1. zdravilna rastlina z majhnimi cvetovi navadno bele ali rožnate barve v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Achillea millefolium; SINONIMI: iz botanike navadni rman
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni rman
ETIMOLOGIJA: kot nar. in star. hrv. rman, román, ràman, češ. rmen, rus. romáška ‛pasja kamilica’ po ne povsem jasni poti iz lat. (Chamomilla) romana ‛pasja kamilica’, dobesedno ‛rimska kamilica’ - več ...
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + (a)min - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
Creutzfeldt-Jakobov -a -o [krôjcfeld-jákobov-prid. (ȏ-ȃ)
med., v zvezi Creutzfeldt-Jakobova bolezen nalezljiva bolezen, ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na človeka in povzroča demenco, izgubo nadzora nad delovanjem mišic, komo: poznamo več oblik Creutzfeld-Jakobove bolezni
SSKJ²
epikureízem -zma m (ī)
1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikureizem spada k helenističnim materialističnim filozofijam
2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: prevladujoča nota romana je epikureizem
SSKJ²
epikurêjec -jca m (ȇ)
1. pristaš epikureizma: stoiki in epikurejci
2. ekspr. kdor teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživač: v gastronomskem pogledu je velik epikurejec; dobrovoljen epikurejec
SSKJ²
epikurêjstvo -a s (ȇ)
1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikurejstvo in stoicizem
2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: popolnoma se je vdal čutnosti in epikurejstvu; rafinirano epikurejstvo
SSKJ²
flashback -a [flêžbekm (ȇ)
1. lit. pripovedni postopek, ki pretrga časovni potek dogajanja in temelji na vključevanju hipnega spomina na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: uvoden flashback pojasni travme iz preteklosti
2. hipen spomin na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: hodil je na skupinske terapije, kjer so se mu kot flashbacki razkrivali dogodki iz otroštva
3. psiht. perceptivna motnja, ko se spontano pojavljajo učinki, podobni tistim, ki jih je uživalec doživel med uživanjem droge: mnogi uživalci doživljajo redne flashbacke, v katerih podoživljajo občutja, čeprav droge ne užijejo nikoli več
SSKJ²
gónja -e ž (ọ́)
1. glagolnik od goniti: gonja živine na pašo / uporabiti moč potoka za gonjo mlinskih koles / le kako zmore vse to delo pri taki naglici in gonji
2. močno, organizirano delovanje proti čemu: končati, začeti gonjo; časopisna, politična gonja; gonja proti novemu zakonu / ekspr. proti škodljivim ptičem so uprizorili pravo gonjo
3. ekspr., v zvezi z za pretirano prizadevanje za dosego česa: gonja za dobičkom, za materialnimi dobrinami; gonja za uživanjem
4. lov. skupen lov, pri katerem gonjači ali psi gonijo divjad pred stojišče lovca; pogon: gonja se je pričela / lovska gonja / tiha gonja
5. nar. severovzhodno pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: čez potok so vodile stare, zaraščene gonje
SSKJ²
nárko... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na ukvarjanje z mamili, zlasti z uživanjem, razpečevanjem: narkotest in narko test, narkomafija in narko mafija, narkoscena in narko scena
SSKJ²
oseménje -a s (ẹ̑)
gastr. del sadeža s semeni, ki se pred uživanjem navadno odstrani: izdolbsti dinji, kumari, papriki osemenje
 
bot. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena
SSKJ²
priposestvováti -újem dov. (á ȗ)
pravn. pridobiti lastninsko pravico do česa ali pravico uporabe z dobrovernim, nemotenim uživanjem za določeno dobo: priposestvovati pot; priposestvovati (si) zemljišče; pren. mi smo si prostor in pravice v tej družbi že priposestvovali
    priposestvován -a -o:
    priposestvovana pravica
SSKJ²
užítkar -ja m (ȋ)
1. pravn. kdor ima pravico užitka: užitkar gozda, hiše
2. nar. preužitkar: na starost je bil užitkar
3. ekspr. kdor teži za uživanjem, užitki: pravi, velik užitkar; užitkarji na jahtah, otokih; avtomobili za užitkarje / adrenalinski, smučarski, vozniški užitkar; gurmanski, kulinarični, vinski užitkar
SSKJ²
užítkarica -e ž (ȋ)
1. pravn. ženska, ki ima pravico užitka: užitkarica zemljišča
2. nar. preužitkarica: ko je prišla snaha v hišo, je stara gospodinja postala užitkarica
3. ekspr. ženska, ki teži za uživanjem, užitki: prava, velika užitkarica
SSKJ²
užitkáriti -im nedov. (á ȃekspr.
težiti za uživanjem, užitki, močno uživati: užitkariti na morju, v zidanici; užitkariti ob hrani / užitkariti na različne načine
Število zadetkov: 33