Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
àh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
    2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
    3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
      3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
      3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. izraža čustveno podkrepitev izjave
      5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bíoenergétičarka bíoenergétičarke samostalnik ženskega spola [bíjoenergétičarka]
    ženska, ki se ukvarja z dopolnilnim zdravljenjem, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
ETIMOLOGIJA: ↑bioenergetik
Celotno geslo eSSKJ
òh in ôh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
    3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
Celotno geslo eSSKJ
samospèv samospéva in samospév samospéva samostalnik moškega spola [samospèu̯ samospéva] in [samospéu̯ samospéva]
    iz glasbene umetnosti skladba za glas in klavir
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑spev

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
sprehájati se -am se tudi izprehájati se -am se nedov. (ȃ)
počasi, umirjeno hoditi za razgibanje, oddih, navadno na prostem: gostje se sprehajajo; sprehajati se s prijatelji; sprehajati se ob jezeru, po parku, v gozdu
// nav. ekspr. počasi, umirjeno hoditi sploh: rad se sprehaja po trgovinah / nič ne dela, samo sprehaja se / sprehajati se po vesolju
// hoditi sem in tja: ves zaskrbljen se je sprehajal po čakalnici; vrvohodec se sprehaja po vrvi / kokoši in gosi se sprehajajo po dvorišču; ekspr. med kamenjem in rastlinjem se sprehajajo ribice lahkotno plavajo; pren., ekspr. govornikova misel se sprehaja med šalo in resnico; njeni prsti se sprehajajo po strunah
● ekspr. oči so se mu sprehajale po obrazih ogledoval jih je; ekspr. pogled se mu sprehaja po dvorani pogleduje po dvorani; ekspr. revma se sprehaja po meni čutim jo na različnih mestih; ekspr. predavatelj se po tej problematiki kar sprehaja z lahkoto jo obvladuje
    sprehájati tudi izprehájati
    1. voditi na sprehod: sprehajati konja, psa / sprehajal ga je po domači hiši vodil
    2. star., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: groza, strah ga sprehaja; bolnico sprehaja vročina / sprehajale so ga čudne misli
    sprehajáje se tudi izprehajáje se:
    sprehajaje se po trgu, sta se pogovarjala
    sprehajajóč se tudi izprehajajóč se -a -e:
    sprehajajoč se po mestu, je srečal prijatelja
SSKJ²
umiríti -ím dov., umíril (ī í)
1. narediti, povzročiti, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umiriti gugalnico, nihalo
// narediti, povzročiti, da kaj poteka brez motenj: umiriti tek kolesa / umiriti dihanje
2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo postane miren: znala ga je umiriti / umiriti splašeno žival / umiriti množico; umiriti razigrane otroke / umiriti svojo jezo; umiriti si vest
3. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pomiriti: umiriti sprte sosede / umiriti nasprotnike
4. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: branje ga umiri; njen smeh ga je umiril; ekspr. pesem ji je umirila srce
// povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: zdravila, ki umirijo kašelj; krč se je umiril / po obkladku se je bolečina umirila
    umiríti se 
    1. prenehati se gibati, premikati: veja se zamaje in spet umiri; voda se je počasi umirila / razburkano morje se je umirilo; po nevihti se je ozračje umirilo / ekspr. mlinsko kolo se je umirilo je obstalo, se ustavilo; nekaj časa mu je srce močno razbijalo, nato pa se je umirilo začelo normalno biti
    // ekspr. prenehati se hitro, zelo spreminjati: cene so se končno umirile
    2. postati miren: otrok se je umiril in zaspal; dolgo časa se ni mogel umiriti / z leti se je umiril / njihovo družinsko življenje se je umirilo / proti jutru se kavarna umiri / položaj na fronti se še ni umiril
    3. postati manj intenziven, manj izrazit: hrup se je umiril / nagon se mu je že umiril / spori med njimi so se umirili prenehali
    umírjen -a -o
    1. deležnik od umiriti: umirjeni koraki; umirjeno dihanje; umirjeno morje
    2. ki svojih čustev ne izraža silovito: umirjen človek; bila je umirjena ženska
    3. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: umirjena skladba / umirjene oblike
    4. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: umirjene barve / umirjena lepota; prisl.: umirjeno hoditi; na starost je živel zelo umirjeno
SSKJ²
zanesenjáštvo -a s (ȃ)
lastnost zanesenjaškega človeka: kljub dozdevnemu zanesenjaštvu je zelo trezno in jasno mislil; romantično zanesenjaštvo / knjiž. delati kaj brez zanesenjaštva premišljeno, umirjeno; brez poleta, vneme
SSKJ²
zaživéti -ím dov., zažível (ẹ́ í)
1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo: ko so otroci zrasli, je družina bolje zaživela; zaživeti sproščeno, veselo; na starost bi rad zaživel umirjeno / ekspr. umrla je, preden je polno zaživela
2. vzbuditi občutek, kot da bi bil živ: ob obujanju spominov jima je prijatelj zaživel pred očmi / ekspr. pokrajina na sliki je zaživela
3. ekspr. začeti delovati: brez njegove zavzetosti društvo ne bi zaživelo; v tistem času je zaživelo več smučarskih klubov
// začeti potekati v večjem obsegu, bolj intenzivno: delo na kulturnem področju je zaživelo; vse načrtovane dejavnosti na šoli niso zaživele
4. ekspr. postati živahen, dejaven: ob glasbi so zaživeli; v veseli družbi je še sam zaživel; s pomladjo je spet zaživel / njen obraz zaživi ob misli na domače / ob njegovem nastopu je dvorana zaživela / pogovor ni mogel zaživeti
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: ob sobotah trg zaživi; zjutraj ulice zaživijo
5. ekspr. postati (ponovno) živ; oživeti: spomladi narava spet zaživi
● knjiž. on zna zaživeti s sočlovekom se zna vživeti vanj; ekspr. grmovje je v temi zaživelo v njem se je začelo nekaj gibati, premikati; knjiž. slovenski jezik je v Prešernovi poeziji zaživel z vso samoniklo močjo v Prešernovi poeziji se je pokazala vsa izrazna moč slovenskega jezika; ekspr. glavni liki romana ne zaživijo niso prepričljivi; veliko let je že minilo, odkar so na svetu zaživeli ljudje začeli živeti; zastar. z lahkomiselnim življenjem je zaživel dober glas zapravil

Slovenski pravopis

Pravopis
sprehòd -óda in sprêhod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) ~ po gozdu; iti na ~; poud.: ~ po trgovinah |počasno, umirjeno nakupovanje|; ~ skozi čas |spominjanje preteklih dogodkov|
Pravopis
umírjeno nač. prisl. (ȋ) ~ živeti
Pravopis
zastáven3 -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ fant postaven; neobč. ~ korak krepek, trden; star. ~o vedenje resno, umirjeno
zastávnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
zaživéti -ím dov.; drugo gl. živeti (ẹ́ í) Na starost je umirjeno zaživel; poud.: Društvo še ni zaživelo |začelo delovati|; Ob glasbi so zaživeli |postali živahnejši|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
sprehájati se -am se nedov.
počasi, umirjeno hoditi za razgibanje, oddih, navadno na prostem
SINONIMI:
ekspr. paradirati, zastar. prehajati se, knj.izroč. promenirati, knj.izroč. sprevajati se, zastar. šetati, zastar. šetati se, neknj. pog. špancirati
Celotno geslo Sinonimni
umírjeno prisl.
GLEJ SINONIM: mirno1, mirno1

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
zméren-rna -opridevnik
  1. nepretiran, sprejemljiv
    • kaj biti zmeren do kakšen
    • , kdo/kaj biti zmeren pri/v čem, kje

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
dím Frazemi s sestavino dím:
bíti [kot] dím [za kóga], bíti prázen dím, bíti vèč díma kot ôgnja, íti v dím, iz díma v ôgenj, izgíniti kot dím, izpuhtéti kot dím, ní díma brez ôgnja, odíti v dím, prázen dím, razblíniti se kot dím
Celotno geslo Frazemi
minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve], do minúte natánčen, do minúte natánčno, do minúte tóčno, dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút, pét minút pred dvanájsto, storíti kàj pét minút pred dvanájsto
Celotno geslo Frazemi
móda Frazemi s sestavino móda:
bíti iz móde, bíti [zeló] v módi, po zádnji módi, prihájati v módo, priti iz móde, príti v módo, zádnji krík móde
Celotno geslo Frazemi
oblák Frazemi s sestavino oblák:
bíti v oblákih, čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím, čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, dvígniti oblák prahú, gradíti gradôve v oblákih, gradíti zláte gradôve v obláke, kàj je [šè]v oblákih, nevíhtni obláki se zbírajo nad kóm/čím, obljúbljati gradôve v oblákih, pásti z oblákov, plávati v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, témni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradôve v obláke, živéti v oblákih
Celotno geslo Frazemi
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki, čŕna píka, dobíti čŕno píko, dobíti píko na jezíku, iméti čŕno píko, iméti kóga/kàj na píki, iméti píko na jezíku, in píka, mánjka [šè] píka na í, naredíti píko, naredíti píko na í, ne iméti stó pík, pa píka, píka na í, píko dréti, píko odréti, postáviti píko na í, prislúžiti si čŕno píko, vzéti kóga/kàj na píko, zaslúžiti čŕno píko
Število zadetkov: 23