- 1. privzdignjeno univerza
- 2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter]
Celotno geslo
eSSKJ
dvójnik dvójnika samostalnik moškega spola [dvójnik]
- 1. kdor je komu zelo podoben, zlasti po videzu
- 1.1. kdor nadomešča igralca v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
- 1.2. lutka, figura, ki koga upodablja
- 1.3. lik, ikona, ki koga predstavlja v virtualnem okolju
- 2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnica
- 2.1. drugi izvod, primerek originalne listine, predmeta
- 3. iz etnologije dva vzporedna kozolca, povezana s skupnim ostrešjem
Celotno geslo
eSSKJ
êksabájt êksabájta in éksabájt éksabájta samostalnik moškega spola [êksabájt] in [éksabájt]
- iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 petabajtov; simbol: EB
Celotno geslo
eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
- 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
- 1.1. samica te živali
- 2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
- 3. ekspresivno privlačna ženska
- 4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
- 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
- 2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni]
ETIMOLOGIJA: ↑umetnost
- 1. ki je v zvezi z umetnostjo
- 1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
- 1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
- 2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
- 3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
ETIMOLOGIJA: ↑umetnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
àpolítičnost -i ž (ȁ-í)
lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost sodobnih glasbenikov / univerza je zavezana apolitičnosti in objektivnosti
lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost sodobnih glasbenikov / univerza je zavezana apolitičnosti in objektivnosti
SSKJ²
asimilírati -am nedov. in dov. (ȋ)
sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja
// vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom
♦ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim
sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja
// vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom
♦ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim
SSKJ²
atráktor -ja m (á)
kar kaj privlači, priteguje: univerza je atraktor za mlade ljudi z vsega sveta / praškasti atraktorji za ribolov
♦ astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko
kar kaj privlači, priteguje: univerza je atraktor za mlade ljudi z vsega sveta / praškasti atraktorji za ribolov
♦ astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko
SSKJ²
bolónjski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Bologno: bolonjska univerza / bolonjski psiček bolonjec
2. nanašajoč se na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; fakulteta ima vse tri bolonjske stopnje / bolonjska reforma reforma sistema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005
1. nanašajoč se na Bologno: bolonjska univerza / bolonjski psiček bolonjec
2. nanašajoč se na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; fakulteta ima vse tri bolonjske stopnje / bolonjska reforma reforma sistema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005
SSKJ²
délavski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na delavce: delavske hiše; delavska obleka / delavski razred; delavska stranka; delavske množice; boj za delavske pravice; delavsko gibanje; delavsko-kmečka oblast / delavska knjižica delovna knjižica; delavska univerza ljudska univerza / delavski svet v socializmu samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji; delavsko samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije / delavski zaupnik nekdaj oseba, ki so jo izbrali delavci, da bi zastopala njihove koristi pri lastniku proizvajalnih sredstev
nanašajoč se na delavce: delavske hiše; delavska obleka / delavski razred; delavska stranka; delavske množice; boj za delavske pravice; delavsko gibanje; delavsko-kmečka oblast / delavska knjižica delovna knjižica; delavska univerza ljudska univerza / delavski svet v socializmu samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji; delavsko samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije / delavski zaupnik nekdaj oseba, ki so jo izbrali delavci, da bi zastopala njihove koristi pri lastniku proizvajalnih sredstev
SSKJ²
dóktor -ja m (ọ́)
1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor gospod doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; govoril sem z doktor Zarnikom z doktorjem Zarnikom; doktor Korenova doktorica Korenova; doktor Bleiweisove Novice Novice doktorja Bleiweisa
// kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije
2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja
3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira; v prid. rabi: doktor roman umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja
1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor gospod doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; govoril sem z doktor Zarnikom z doktorjem Zarnikom; doktor Korenova doktorica Korenova; doktor Bleiweisove Novice Novice doktorja Bleiweisa
// kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije
2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja
3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira; v prid. rabi: doktor roman umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja
SSKJ²
emanírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. razširjati, izžarevati: po svojih slušateljih emanira univerza svojega duha širom po deželi
knjiž. razširjati, izžarevati: po svojih slušateljih emanira univerza svojega duha širom po deželi
SSKJ²
jénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Jeno: jenska univerza / jenska posoda posoda iz jenskega stekla; jensko steklo steklo, odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom
nanašajoč se na Jeno: jenska univerza / jenska posoda posoda iz jenskega stekla; jensko steklo steklo, odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom
SSKJ²
magíster -tra m (í)
1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / magister farmacije kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo / kot pristavek k imenu magister XY
// kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov
2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor gospod magister
3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister
// naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije
♦ zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote
1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / magister farmacije kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo / kot pristavek k imenu magister XY
// kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov
2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor gospod magister
3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister
// naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije
♦ zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote
SSKJ²
mísel -sli [misəu̯] ž (ȋ)
1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel
2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / ekspr. skušal je odgnati misli in zaspati / ležal je brez misli
// izraža usmerjenost najvišje umske dejavnosti: misli so se mu osredotočile samo na rešitev / ekspr. misli so se mu sukale samo okrog nje / ekspr. vdajal se je svojim mislim
3. nav. mn., navadno s prilastkom mnenje, mišljenje: to so le moje misli, morda ni tako / po naših mislih so dogodki potekali takole / povej tudi ti svoje misli o predstavi / o tem problemu nisva istih misli; nikomur nočem vsiljevati svojih misli
4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom najvišja umska dejavnost kot nosilec
a) določenega razpoloženja, počutja: ni se mogel otresti mračnih, žalostnih misli; predal se je prijetni misli / ekspr. obhajale so ga črne misli / ekspr. skušal si je izbiti take misli iz glave / ta človek je čisto romantičnih misli je romantičen
b) določene, navadno čustvene reakcije: hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo; to so zelo sebične misli
5. navadno s prilastkom prisotnost česa v zavesti kot posledica najvišje umske dejavnosti: misel, da bi odšel, mu je vedno bolj dozorevala; hrabri me misel, da je zdrav; zadrževala jih je misel, da ne ravnajo prav / ekspr. ta misel mu ne da miru, mu ne gre iz glave / vsiljuje se mu misel o nacionalni zatiranosti
// navadno v zvezi z na trajnejša, intenzivnejša prisotnost česa v zavesti: misel na ljubezen, boljšo prihodnost mu daje pogum; misel nanjo ga je dvigala; misel na smrt ji hromi voljo
6. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa: dobra, originalna misel; misel o izdaji zbranih del slovenskih klasikov je bila vsestransko podprta; tedaj se mu je porodila misel o ustanovitvi stranke; dal je misel za reorganizacijo podjetja / ekspr. preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem / hvaležen sem ti za vsako dobro misel
7. navadno s prilastkom izraženi rezultat najvišje umske dejavnosti: delo vsebuje veliko globokih misli; podobne misli sem že nekje slišal / izrekel je zanimivo misel
8. ed., navadno s prilastkom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisel
a) umetniškega ali znanstvenega dela: seznanil se je z mislijo njegove razprave; osnovna misel drame / vodilna misel Prešernovih poezij
b) knjiž. različnih znanstvenih, umetniških smeri: razvoj filozofske misli; seznaniti se z mislijo kubizma / Platonova filozofska misel
c) knjiž. različnih področij človekove družbene dejavnosti: seznaniti se z antifašistično mislijo; politična misel stranke / univerza kot žarišče napredne misli / spoznati misel razrednega boja
// knjiž., z oslabljenim pomenom najvišja umska dejavnost, značilna za določeno strokovno področje: nastanek pedagoške misli na Slovenskem / razvoj znanstvene misli
9. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: demokratične, komunistične misli so preplavile Evropo; ni bilo mogoče zavreti revolucionarne misli / spremljal je vse nove politične misli
10. v prislovni rabi, v zvezi v mislih izraža omejevanje glagolskega dejanja na miselno področje: ves čas je v mislih ponavljal izpitno vprašanje / v mislih sem z vami / samo v mislih je bil pogumen
● ekspr. njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist on misli samo na osebno korist; ekspr. moja prva misel je bila namenjena njej najprej sem pomislil nanjo; ni mogel zbrati svojih misli ni se mogel zbrati, koncentrirati; brati misli komu ugotavljati, kaj misli, kaj si želi; publ. izmenjavati misli sporočati, pripovedovati svoje mnenje, mišljenje drug drugemu; ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; ekspr. še na misel mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; njega imam pogosto v mislih pogosto se ga spominjam; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; zlasti imam v mislih njegovo slabo vedenje poudariti želim zlasti njegovo slabo vedenje; ekspr. prišel je na čudovito misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; ekspr. bili so vsi ene misli z njim vsi so mislili kot on; ekspr. nimam nobenih skritih misli ničesar ne prikrivam, skrivam
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; glasb. glasbena misel smiselno urejena, formalno nedoločena skupina tonov; rel. grešiti v mislih; soc. družbena misel človekovo mnenje, mišljenje o njegovem odnosu do sočloveka, družbe
1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel
2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / ekspr. skušal je odgnati misli in zaspati / ležal je brez misli
// izraža usmerjenost najvišje umske dejavnosti: misli so se mu osredotočile samo na rešitev / ekspr. misli so se mu sukale samo okrog nje / ekspr. vdajal se je svojim mislim
3. nav. mn., navadno s prilastkom mnenje, mišljenje: to so le moje misli, morda ni tako / po naših mislih so dogodki potekali takole / povej tudi ti svoje misli o predstavi / o tem problemu nisva istih misli; nikomur nočem vsiljevati svojih misli
4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom najvišja umska dejavnost kot nosilec
a) določenega razpoloženja, počutja: ni se mogel otresti mračnih, žalostnih misli; predal se je prijetni misli / ekspr. obhajale so ga črne misli / ekspr. skušal si je izbiti take misli iz glave / ta človek je čisto romantičnih misli je romantičen
b) določene, navadno čustvene reakcije: hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo; to so zelo sebične misli
5. navadno s prilastkom prisotnost česa v zavesti kot posledica najvišje umske dejavnosti: misel, da bi odšel, mu je vedno bolj dozorevala; hrabri me misel, da je zdrav; zadrževala jih je misel, da ne ravnajo prav / ekspr. ta misel mu ne da miru, mu ne gre iz glave / vsiljuje se mu misel o nacionalni zatiranosti
// navadno v zvezi z na trajnejša, intenzivnejša prisotnost česa v zavesti: misel na ljubezen, boljšo prihodnost mu daje pogum; misel nanjo ga je dvigala; misel na smrt ji hromi voljo
6. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa: dobra, originalna misel; misel o izdaji zbranih del slovenskih klasikov je bila vsestransko podprta; tedaj se mu je porodila misel o ustanovitvi stranke; dal je misel za reorganizacijo podjetja / ekspr. preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem / hvaležen sem ti za vsako dobro misel
7. navadno s prilastkom izraženi rezultat najvišje umske dejavnosti: delo vsebuje veliko globokih misli; podobne misli sem že nekje slišal / izrekel je zanimivo misel
8. ed., navadno s prilastkom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisel
a) umetniškega ali znanstvenega dela: seznanil se je z mislijo njegove razprave; osnovna misel drame / vodilna misel Prešernovih poezij
b) knjiž. različnih znanstvenih, umetniških smeri: razvoj filozofske misli; seznaniti se z mislijo kubizma / Platonova filozofska misel
c) knjiž. različnih področij človekove družbene dejavnosti: seznaniti se z antifašistično mislijo; politična misel stranke / univerza kot žarišče napredne misli / spoznati misel razrednega boja
// knjiž., z oslabljenim pomenom najvišja umska dejavnost, značilna za določeno strokovno področje: nastanek pedagoške misli na Slovenskem / razvoj znanstvene misli
9. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: demokratične, komunistične misli so preplavile Evropo; ni bilo mogoče zavreti revolucionarne misli / spremljal je vse nove politične misli
10. v prislovni rabi, v zvezi v mislih izraža omejevanje glagolskega dejanja na miselno področje: ves čas je v mislih ponavljal izpitno vprašanje / v mislih sem z vami / samo v mislih je bil pogumen
● ekspr. njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist on misli samo na osebno korist; ekspr. moja prva misel je bila namenjena njej najprej sem pomislil nanjo; ni mogel zbrati svojih misli ni se mogel zbrati, koncentrirati; brati misli komu ugotavljati, kaj misli, kaj si želi; publ. izmenjavati misli sporočati, pripovedovati svoje mnenje, mišljenje drug drugemu; ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; ekspr. še na misel mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; njega imam pogosto v mislih pogosto se ga spominjam; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; zlasti imam v mislih njegovo slabo vedenje poudariti želim zlasti njegovo slabo vedenje; ekspr. prišel je na čudovito misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; ekspr. bili so vsi ene misli z njim vsi so mislili kot on; ekspr. nimam nobenih skritih misli ničesar ne prikrivam, skrivam
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; glasb. glasbena misel smiselno urejena, formalno nedoločena skupina tonov; rel. grešiti v mislih; soc. družbena misel človekovo mnenje, mišljenje o njegovem odnosu do sočloveka, družbe
SSKJ²
postojánka -e ž (ȃ)
zavarovan kraj, mesto, kjer se daljši čas zadržuje vojaška enota: braniti, utrditi, zapustiti postojanko; bataljon je imel svoje postojanke zunaj vasi; napasti, zavzeti sovražno postojanko; vojaki so zasedli ključne postojanke / strateška, vojaška postojanka
// nav. ekspr. kraj, mesto, kjer se kdo zadržuje sploh: berači so imeli svoje ustaljene postojanke / klub je postal izrazita partijska postojanka
// s prilastkom kraj, mesto, namenjeno določeni dejavnosti: izvidniška, kurirska, lovska postojanka; najbolj obiskane planinske, turistične postojanke / ekspr.: slovenska univerza, ta najvišja kulturna postojanka ustanova; rad obiskuje pivske postojanke pivnice, gostilne
zavarovan kraj, mesto, kjer se daljši čas zadržuje vojaška enota: braniti, utrditi, zapustiti postojanko; bataljon je imel svoje postojanke zunaj vasi; napasti, zavzeti sovražno postojanko; vojaki so zasedli ključne postojanke / strateška, vojaška postojanka
// nav. ekspr. kraj, mesto, kjer se kdo zadržuje sploh: berači so imeli svoje ustaljene postojanke / klub je postal izrazita partijska postojanka
// s prilastkom kraj, mesto, namenjeno določeni dejavnosti: izvidniška, kurirska, lovska postojanka; najbolj obiskane planinske, turistične postojanke / ekspr.: slovenska univerza, ta najvišja kulturna postojanka ustanova; rad obiskuje pivske postojanke pivnice, gostilne
SSKJ²
práški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Prago: praška univerza / praški slavistični kongres
● publ. praška pomlad obdobje destalinizacije in demokratizacije od marca do avgusta 1968 v Češkoslovaški
nanašajoč se na Prago: praška univerza / praški slavistični kongres
● publ. praška pomlad obdobje destalinizacije in demokratizacije od marca do avgusta 1968 v Češkoslovaški
SSKJ²
salzburški -a -o [sáldzburški] prid. (ȃ)
nanašajoč se na Salzburg: salzburška univerza / salzburški glasbeni festival; salzburška škofija
nanašajoč se na Salzburg: salzburška univerza / salzburški glasbeni festival; salzburška škofija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 87
Dostopnost