upravítelj -a m (ȋ)
kdor kaj upravlja: postati upravitelj; imenovati upravitelja; upravitelj zgradbe / upravitelj premoženja, sklada / šolski upravitelj šolski ravnatelj; upravitelj pošte upravnik pošte; upravitelj v Judeji pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci / upravitelj (računalniškega) omrežja
♦ navt. upravitelj stroja pomorski strojnik, ki upravlja ladijske stroje; pravn. stečajni upravitelj kdor med stečajnim postopkom vodi posle dolžnika in ga zastopa; rel. župnijski upravitelj duhovnik, ki začasno upravlja župnijo; zgod. deželni upravitelj do srede 18. stoletja zastopnik deželnega glavarja v času njegove odsotnosti in predsednik deželnega sodišča; dvorni upravitelj v nekaterih državah vodja dvornega urada; dvorni maršal
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
upravítelj -a m z -em člov. (ȋ) imenovati ~a; ~ stavbe; pravn. stečajni ~
upravíteljica -e ž, člov. (ȋ)
upravíteljev -a -o (ȋ)
upravíteljičin -a -o (ȋ)
upravíteljica -e ž, člov. (ȋ)
upravíteljev -a -o (ȋ)
upravíteljičin -a -o (ȋ)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
upravítelj -a m BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
biti upravitelj dvorni upravitelj stečajni upravitelj župnijski upravitelj
biti upravitelj dvorni upravitelj stečajni upravitelj župnijski upraviteljSlovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
upravȋtelj – glej uprȃva
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pravni terminološki slovar
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Izgovarjava besede »upravitelj«
Zanima me, kakšen je izgovor besede upravitelj (zapis v oglatem oklepaju).
Število zadetkov: 12
Dostopnost