Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
uslúžbenec -nca m (ȗ)
kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično: njegov oče je uslužbenec, mati pa delavka; vesten uslužbenec; uslužbenec knjižnice; uslužbenec v muzeju
// kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določeno, stalno plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti uslužbenca / bančni, gostinski, železniški uslužbenci; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek; nižji, višji uslužbenec; vodilni uslužbenci; uslužbenec v javni upravi
♦ pravn. državni uslužbenec sodelavec državnih organov; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic

Slovenski pravopis

Pravopis
uslúžbenec -nca m z -em člov. (ȗ) ~ urada
uslúžbenka -e ž, člov. (ȗ)
uslúžbenčev -a -o (ȗ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
uslúžbenec -nca m
kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizičnopojmovnik
SINONIMI:
zastar. činovnik, zastar. nameščenec
GLEJ ŠE: arhivar

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
uslȗžbenec – glej služīti

Pravni terminološki slovar

Pravo
jávni uslúžbenec -ega -nca m
Število zadetkov: 5