Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
cókla cókle samostalnik ženskega spola [cókla]
    1. navadno v množini obuvalo z navadno nepregibnim debelim lesenim, gumijastim podplatom, brez zadnjega zgornjega dela, ki se natakne; SINONIMI: cokel
    2. ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: neformalno, ekspresivno bremza
    3. neformalno obloga iz strjenega snega, ki se naredi pod čevlji, smučmi, derezami in ovira gibanje
STALNE ZVEZE: zavorna cokla
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zoccolo < lat. socculus ‛čeveljček’, iz soccus ‛vrsta lahkega čevlja’
Celotno geslo eSSKJ
hàjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
Celotno geslo eSSKJ
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ambulánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon; ambulančna pošta / ambulančni pregled; ambulančno zdravljenje
SSKJ²
dvigáča -e ž (á)
zastar. dvigalo: dvigača je obstala v šestem nadstropju / iztirjeni vagon so dvignili z dvigačo dvigalko
SSKJ²
dvóetážen -žna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki ima dve etaži: dvoetažna zgradba / dvoetažni kamion, vagon
SSKJ²
dvóósen -sna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
teh. ki ima štiri kolesa na dveh oseh: dvoosni vagon / dvoosni traktor
♦ min. optično dvoosna snov snov, ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak
SSKJ²
furgón -a m (ọ̑)
zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil; dostavnik: prevažati kruh v furgonu
♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk
// zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: truplo so prepeljali s furgonom
SSKJ²
hladílen -lna -o prid. (ȋ)
ki je za hlajenje:
a) hladilna naprava; hladilna voda pri avtomobilskem motorju; hladilno sredstvo / hladilni pult, vagon; hladilna omara hladilnik, velik kot omara / v pivovarni so izpopolnili hladilni sistem / hladilni učinek; podjetje za toplotne in hladilne izolacije; hladilna tehnika
b) hladilna pijača; hladilno mazilo / vznes. hladilni mir je objel vse prisotne
♦ strojn. hladilni stolp stolp, v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; hladilna rebra rebra, ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje
SSKJ²
hladílnik -a m (ȋ)
1. naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi: dati meso v hladilnik; stotridesetlitrski hladilnik; hladilnik za mleko; industrijski hladilnik večja hladilna naprava
♦ elektr. absorpcijski hladilnik ki deluje na principu absorpcije plinov; kompresorski hladilnik ki deluje na principu zniževanja temperature pri ekspanziji hladilne tekočine
// vozilo s tako pripravo: nasproti mu je pripeljal hladilnik; tovornjak hladilnik; vagon hladilnik
2. priprava za hlajenje, ohlajevanje: avtomobilski hladilnik; laboratorijski hladilnik; kačasto zvita cev v hladilniku za žganjekuho
SSKJ²
hòps medm. (ȍ)
izraža skok; hop: vlak je pripeljal, pes pa hops v vagon
SSKJ²
jedílen -lna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom
2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir; jedilna buča; jedilna čokolada čokolada za kuhanje; jedilno olje
♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa
3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara; jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
● ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi
SSKJ²
jedílnik -a m (ȋ)
1. seznam jedi za redne dnevne obroke: sestaviti jedilnik za cel teden / jedilnik gostije / prilagoditi jedilnik letnemu času prehrano, jedi; človek ima pester jedilnik hrano
// seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo; jedilni list: listati po jedilniku
2. jedilni vagon: iti v jedilnik na zajtrk; jedilniki in spalniki
SSKJ²
klánčnica -e ž (ȃ)
1. žel. naprava, s katero se premosti višinska razlika med rampo in vagonom: postaviti klančnico
♦ žel. priprava, gibljivo pritrjena na vagon za prevoz avtomobilov
2. knjiž. majhen klanec, vzpetina: spremila ga je do ovinka prve klančnice
SSKJ²
klìn tudi klín klína m (ȉ í; ȋ ī)
1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti; zabiti klin v zemljo; luknja za klin; suh je kakor drenov klin zelo
// temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin
2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma
3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina; lestev z desetimi klini; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina; obesiti suknjo na klin; puška visi na klinu
5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane; iti, plezati po klinih / plezalni klini
● ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom
♦ alp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon
SSKJ²
kušét -a tudi kušé -êja m (ẹ̑; ẹ̑ ȇ)
žel. ležalni vagon: rezervirati si prostor v kušetu; v prid. rabi: kušet vagon
SSKJ²
lagóda tudi lágoda -e ž (ọ́; á)
knjiž. lagodnost, udobnost: miselna lagoda / množica potnikov je navalila v vagon in konec je bilo dotedanje lagode
SSKJ²
ležálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za ležanje: ležalna ploskev žimnice / ležalni sedež sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; ležalni stol stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; ležalni vagon vagon z oddelki, v katerih so ležišča, brez omaric za obleko in brez umivalnika; ležalna blazina blazina za ležanje, napolnjena z zrakom; razpeti ležalno mrežo med dve drevesi
♦ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; med. ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; ležalno zdravljenje zdravljenje, pri katerem je ležanje njegov bistveni del; obrt. ležalno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za ležanje
SSKJ²
ležálnik -a m (ȃ)
1. ležalni stol: zlekniti se na ležalnik; poležavati v ležalniku / babica je napol ležala na svilenem ležalniku
● novi avtobus je opremljen s sedeži ležalniki z ležalnimi sedeži
// iz desk zbita priprava za sončenje: na kopališču izposojajo ležalnike
2. ležalni vagon: v ležalniku je še nekaj prostih mest / ležalnik proti Beogradu je razprodan
SSKJ²
motóren2 -rna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na motór: motorni deli / motorni bencin / vozilo na motorni pogon / motorni čoln; motorni promet; motorni vlak; motorna kosilnica, žaga; motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem; motorno letalo
♦ strojn. motorna gred; motorno olje olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; žel. motorni vlak kompozicija iz enega ali več motornih voz in ene ali več prikolic; motorni voz železniški vagon, ki ima pogonski motor in prostor za potnike
Število zadetkov: 108