- bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, med nočnim spanjem pa se loči od svojega telesa in kot zli duh blodi naokrog
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
védomec védomca tudi vedómec vedómca samostalnik moškega spola [védoməc] tudi [vedóməc]
SSKJ²
védomec tudi vedómec -mca m (ẹ́; ọ́) etn., po ljudskem verovanju
1. človek, ki mu je usojeno, da med spanjem zapušča telo in postane zli duh: zraščene obrvi ima, vedomec bo; vedomec mu pije kri; hlapec je z vedomci divjal vsako noč do zore; ta misel ga duši kot vedomec
2. duša pred krstom umrlega otroka, ki se prikazuje kot lučka: lučka je bila vedomec
1. človek, ki mu je usojeno, da med spanjem zapušča telo in postane zli duh: zraščene obrvi ima, vedomec bo; vedomec mu pije kri; hlapec je z vedomci divjal vsako noč do zore; ta misel ga duši kot vedomec
2. duša pred krstom umrlega otroka, ki se prikazuje kot lučka: lučka je bila vedomec
Pravopis
védomec -mca tudi vedómec -mca m z -em člov. (ẹ́; ọ́) nardp. ~ mu pije kri
védomčev -a -o tudi vedómčev -a -o (ẹ́; ọ́) nardp.
védomčev -a -o tudi vedómčev -a -o (ẹ́; ọ́) nardp.
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
vẹ́domec -a m
Pleteršnik
vẹ́doməc, -mca, m. 1) der Vielwisser, Jan., C.; ein erfahrener, gescheiter Mann, C.; — 2) der Wahrsager, C.; — der Wetterprophet, Gor.-M.; — 3) der Zauberer, der Hexenmeister, Mik., C.; — der Hexenkenner, C.; — 4) neko bajeslovno bitje, ki se v razne živali zna izpreminjati, Rib.-M.; vedomci se s treskilniki na razpotju bijejo, hodijo ljudi tlačit itd., Erj. (Torb. = Let. 1883, 335.); — = človek, ki se povampiri, volkodlak, vampir, Ljubljansko barje-Erj. (Torb.), LjZv.; — 5) das Irrlicht, M., LjZv. 1883, 565.
Celotno geslo
Pohlin
Število zadetkov: 7
Dostopnost