Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
velévati -am nedov. (ẹ́)
1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati: velevati prihajajočim gostom vstopati skozi desna vrata; velevati delavcem, kaj naj naredijo / elipt., ekspr. čriček veleva v vinograd
2. zastar. poveljevati: velevati četi, konjenici
3. nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veleva predpis, ukaz / delati, kot veleva čast, dolžnost / tako veleva vreme
4. star., v sedanjem času praviti, glasiti se: pregovor veleva: čez sedem let vse prav pride

Slovenski pravopis

Pravopis
velévati -am nedov. -ajóč; velévanje (ẹ́) komu ~ delavcem, kaj naj naredijo; Tako ~a predpis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
velévati -am nedov.
GLEJ SINONIM: glasiti se1, poveljevati, ukazovati, zahtevati

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
velẹ́vati, -am, vb. impf. befehlen, heißen; stori, kar ti velevam, Rog.-Valj. (Rad); drugim dobro delati nam veleva, Ravn.-Valj. (Rad); Horaci dulce et utile veleva, Preš.; Svet' Gregor veleva Kožuhe kupit', Npes.-K.

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
velevati [velẹ́vati velẹ́vam] nedovršni glagol

ukazovati, velevati

PRIMERJAJ: veleti

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
velevati glagol

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
velevati glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Število zadetkov: 7