Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
ávtovlák ávtovláka samostalnik moškega spola [áu̯towlák]
    1. vlak za prevoz potnikov in vozil, zlasti avtomobilov
      1.1. železniška linija, na kateri vozi tak vlak
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑vlak
Celotno geslo eSSKJ
bíserček bíserčka samostalnik moškega spola [bíserčək]
    1. navadno ekspresivno biser, zlasti manjši
      1.1. kar spominja na manjši biser
    2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biser
      2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biser
    3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biser
ETIMOLOGIJA: ↑biser
Celotno geslo eSSKJ
bŕzovlák bŕzovláka samostalnik moškega spola [bə̀rzowlák]
    potniški vlak, ki vozi z višjo hitrostjo in ustavlja le na večjih, pomembnejših postajah; SINONIMI: ekspresni vlak, hitri vlak
FRAZEOLOGIJA: kot brzovlak
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. brzovlak, iz ↑brz + ↑vlak
Celotno geslo eSSKJ
hàjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
Celotno geslo eSSKJ
hùh medmet
    1. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj
    2. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
    3. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      3.1. kot členek izraža stopnjevanje povedanega z drugo, primernejšo izjavo
      3.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: ↑hu
Celotno geslo eSSKJ
káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
    1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
    3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
    4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
    5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kmétov kmétova kmétovo pridevnik [kmétou̯ kmétova kmétovo] FRAZEOLOGIJA: Gozd je kmetova banka.
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
Celotno geslo eSSKJ
pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti]
    1. premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako se premikati za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: ↑pešak
Celotno geslo eSSKJ
škrípniti škrípnem dovršni glagol [škrípniti]
    1. oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
    2. slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti
      2.1. slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti
    3. ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, neformalno krepniti
    4. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno zaškripati
ETIMOLOGIJA: ↑škripati
Celotno geslo eSSKJ
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vlákec vlákca samostalnik moškega spola [wlákəc]
    2. igrača, ki predstavlja vlak
    3. enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo premikajočo se kolono
STALNE ZVEZE: hitri vlakec, vlakec smrti
ETIMOLOGIJA: ↑vlak
Celotno geslo eSSKJ
vlakovódja vlakovódje tudi vlakovódja samostalnik moškega spola [wlakovódja]
    voznik vlaka
ETIMOLOGIJA: ↑vlak + ↑vodja
Celotno geslo eSSKJ
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti]
    1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
    2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: ↑škripati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
avíza -e ž (ȋ)
knjiž. sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu: poslati, prejeti avizo
♦ žel. obvestilo naslovniku o prispeli pošiljki; telefonsko ali brzojavno obvestilo, da je vlak odpeljal s postaje
SSKJ²
ávtobus -a m (ȃ)
večji avtomobil za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: avtobus vozi vsako uro; zamuditi avtobus; kdaj odpelje zadnji avtobus proti mestu; izletniški, lokalni avtobus; avtobus mestnega prometa; voznik avtobusa / šolski avtobus za prevoz učencev v šolo; tirni avtobus motorni vlak, ki sestoji iz enega vagona
SSKJ²
ávtovlák in ávto vlák -a m (ȃ-ȃ)
težji tovorni avtomobil s prikolico: podjetje ima za dolge proge pretežno težke avtovlake
SSKJ²
blindírati -am dov. in nedov. (ȋ)
voj. obložiti vozilo z neprebojnim materialom: blindirati ladjo
    blindíran -a -o:
    blindiran avtomobil, vlak / blindiran izhod
SSKJ²
blískov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na blisk: ob bliskovi svetlobi je prebral napis
// bliskovit: vlak je z bliskovo hitrostjo zdrvel mimo; prisl.: po bliskovo je odvihral; po bliskovo se je raznesla novica o nesreči
SSKJ²
bobnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo
// bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala
2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra
    bobnèč -éča -e:
    vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze
    ♦     voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja
SSKJ²
bŕz -a -o prid. (ȓ)
star. hiter: jahati na brzem konju / brzi sel / utrujen od brze hoje / bližati se brzih nog hitro; brzi vlak brzovlak
    bŕzo prisl.:
    brzo se je raznesla vest; sam.:, pog. odpeljal se je z brzim brzovlakom
Število zadetkov: 530