Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
krǫ̑nski, adj. Kron-, Kronen-, Cig., Jan., nk.; k. vojvoda, der Kronfeldherr, Cig., Jan.; kronska imovina, das Krongut, Jan.; — kronsko zlato, das Kronengold, Cig.
Pleteršnik
mirǫ́vən, -vna, adj. friedlich, Friedens-, Meg., Cig., Jan., ogr.-M.; mirovni čas, Dalm.; mirovni vojvoda, der Friedensfürst, Trub. (Post.); mirovni stan, der Friedensstand, DZ.; — ruhig, friedfertig: A miroven bodi, veš? Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
priganjáč, m. der Antreiber, Mur., Cig.; mravlja nima ne vojvoda ne priganjača, Ravn.-Valj. (Rad); ein Aufseher über die Arbeiter, Cig.
Pleteršnik
vȃjd, m. der Vogt, Mur.-Cig., Jan.; — prim. vojd, vojvoda (?).
Pleteršnik
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
Pleteršnik
vẹvọ̑da, m., nam. vojvoda (vojevoda), (viuda, vivuda) Trub., Dalm.-Cv. XIII. 2.
Pleteršnik
vòjd, vójda, m. der Vogt, Pot.-Cig., Jan.; selski v., der Dorfälteste, Pot.-Cig.; beraški v., der Bettelvogt, Pot.-Cig.; — iz vojvoda (?).
Pleteršnik
vójvoda, m. der Heerführer, der Feldherr; (nav. vájvoda; vǫ́jvoda, kajk.-Valj. [Rad]; vivoda, vivuda, Schönl.; viuda, Meg., Trub., Dalm.; prim. vevoda); — der Herzog, Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
Álmos -a m Almoš, madžarski vojvoda: Álmos vküpnarédi KOJ 1848, 7
Prekmurski
Arpád -a m Arpad, madžarski vojvoda: Arpád je nej dugo mogao KOJ 1848, 8; ino Arpáda szmrt pokoszi KOJ 1848, 8
Prekmurski
Bòtond -a m Botond, madžarski vojvoda: Botond KOJ 1848, 9
Prekmurski
Bùda -e m Buda, hunski vojvoda: Brata szvoje-ga Budo KOJ 1848, 4
Prekmurski
Búlzo -a m Bulzo, madžarski vojvoda: Bulzo KOJ 1848, 9
Prekmurski
dòli vséjčti ~ -čém dov.
1. posekati: drejvo doli ſze vſzecsé KŠ 1771, 23; borôvje pri zemli je dolivszecsé KAJ 1870, 86; glávo je nyemi dolivszêko AI 1876, br. 2, 6
2. premagati, usmrtiti: Ákusa nyihovoga Vojvoda dolivszecsé KOJ 1848, 23; (Bertalan) Doli ga vzecséjo BKM 1789, 328; szo nameszti 68 velikásov dolivszekli KOJ 1848, 28
dòli vséčeni ~ -a ~ -o premagan: (Filiſzteuſſe) ſzo mocsno doli vſzecseni od 'Sidovſzkoga lüſztva KM 1796, 52
Prekmurski
Géjza -e m Gejza: Gejza Vojvoda KOJ 1848, 10; Gejzo i Mihála KOJ 1848, 10
Prekmurski
Kagán -a m Kagan, avarski vojvoda: Avarczi szo z-Azie v-Europo pod vojvodstvom Kagána prisli KOJ 1848, 5
Prekmurski
nazájvr̀ženi -a -o prid. odbit: törszki vojvoda pa vszakokrát je od moskih i 'senszk toga meszta nazájver'seni KOJ 1914, 108
Prekmurski
opásati opášem dov. obdati obkrožiti: szledkar je Bethlen escse denok dvakrat szlábo opá-szao prouti Ferdinándi KOJ 1848, 92; Belgrád pa opásza KOJ 1848, 53; i med drügimi je opaſzao telikájſe Betúlio KM 1796, 72; Nas nepriatel, zvoiſzkouv náſz je opáſzal KŠ 1754, 79; pren. ino szi me z veszeljom opászao TA 1848, 23; Opáses me z mocsjôv k bojüvanyi TA 1848, 14; Záto opáſte ledevjé pámeti vaſe KŠ 1771, 704
opásati se opášem se opasati se: doli dene gvant i vzeme briſzacso, i opáſe ſze 'znyouv KŠ 1771, 310; velim vám: kaj ſze opáſe i doli poſzadi KŠ 1771, 213; opaſi ſze i obüj ſoulincze tvoje KŠ 1771, 379
opásani -a -o
1. opasan: zbriſzácsov, zſterov je bio opáſzani KŠ 1771, 310; oblecsenoga do glej'znya vdúgom gvanti i opáſzanoga pod prſzami zlátim pojáſzom KŠ 1771, 768; pren. Sztojte záto opáſzani na ledevjáj vaſi ziſztinov KŠ 1771, 587; ka ſzmo zgrejhi okouli opáſzani KŠ 1754, 213; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 213
2. obdan, obkrožen: Ferdinand II. od protivnikov zevsze sztráni opászani KOJ 1848, 90; vojvoda, da opászani z szvojimi Velikási Lajosa, obiszka KOJ 1848, 45; pren. i goré szo z-veszéljom opászane TA 1848, 50
Prekmurski
pogànski tudi pogàjnski in pogánjski -a -o prid. poganski: Ka ti má skôditi blôden rod poganszki KAJ 1848, 166; Vöra pogányſzka, ſtera doſzta Bogouv vörje KŠ 1754, 85; Bo'se, ki ſzi vno'ſino pogajnszkoga národa pripelao KM 1783, 90; Nazviſcsávanye Izraeli dáno od pogánſzkoga gori vzétja KŠ 1771, 470; Pogánſzke nevernoſzti tak bodoucsi KŠ 1771, 554; Ka je Pogánſzkomi lüſztvi prouti ſztano SŠ 1796, 64; Steroga ſzo i notri pelali gori ga vzévſi ocseve naſi z-Jezuſom vu pogányſzko ládanye KŠ 1771, 362; Vojvoda, komi szo priszégnoli po poganszkoj segi KOJ 1848, 7; Eſzi ſzlisijo poganſzki zmisleni Bogovje KŠ 1754, 10; znáte, ka poglavniczke poganſzki goſzpodüjo nad nyimi KŠ 1771, 66; Poroudo ſze je vu Antiochii Sirie nej od poganſzki roditelov KŠ 1771, 157; ár sz vnougi nemci i szlovenje szem volo doubili, divjim poganszkim Magyarom kázali KOJ 1848, 10
Prekmurski
priségnoti -em dov. priseči: csi nebi Robert Károli vörnoszt priszégnoti steli KOJ 1848, 43; ſterikoli priſzégne na czérkev KŠ 1771, 77; Ferdinánd na vogerszke pravice priszégne KOJ 1848, 76; Da ſzam priſzégno vu ſzrditoſzti mojoj KŠ 1771, 675; Kim je pa priſzégno KŠ 1771, 676; Szám Boug na to priſzégoje BKM 1789, 46; Priszégno, ka nigdár nede AI 1875, kaz. br. 8; Vojvoda, komi szo priszégnoli KOJ 1848, 7
Število zadetkov: 42