Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg
Celotno geslo eSSKJ
cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk]
    1. navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom
    2. ekspresivno glasen poljub
    3. moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje
    4. kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba
FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati
Celotno geslo eSSKJ
inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati]
    1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
    2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju
    3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in ‛v’ + hālāre ‛dihati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]
    1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana
ETIMOLOGIJA: ↑jajce
Celotno geslo eSSKJ
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]
    1. gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode
      1.1. koruzni zdrob za pripravo te jedi
STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
šatráj glej šetráj
Celotno geslo eSSKJ
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]
    1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
    3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
Celotno geslo eSSKJ
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]
    1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
      2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: ↑vršati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
blanšírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. gastr. na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo, zlasti zelenjavo: kumarice pred vlaganjem blanširamo
2. usnj. čistiti, gladiti mesno stran usnja: blanširati usnje
    blanšíran -a -o:
    blanširani špinačni listi; blanširano usnje
SSKJ²
dúšek -ška m (ū)
1. star. požirek: po prvem dušku je nehal piti / pije v dolgih duških
2. zastar. vdih: z globokimi duški je vdihaval hladni jutranji zrak
// zrak, sapa: na stopnicah se je ustavljala in zajemala dušek; v prsih mu je vrelo, ni mogel do duška
3. zastar. odprtina, luknja za zračenje; dušnik: dušek v hlevu
// luknja, preduh: voda je iskala le duška, da se razlije po dolini / sod nima duška, odbij mu veho
● ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; izpiti, izprazniti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil; prebrati roman na dušek zelo hitro; star. preklinja na vse duške zelo, hudo
SSKJ²
gárati1 -am nedov. (ȃ)
nar. strgati ščetine, goliti: prašiča so polili z vrelo vodo in ga začeli garati
// star. drgniti, guliti: domače platno ga je garalo; žrebe se gara ob drevo
SSKJ²
obáriti -im tudi obaríti -ím dov., obáril (ā ȃ; ī í)
na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo: obariti paradižnik; obariti pečenice pred pečenjem
    obárjen -a -o tudi obarjèn -êna -o:
    obarjene krvavice
SSKJ²
obárjati1 -am nedov. (á)
na hitro prekuhavati ali polivati kaj z vrelo vodo: obarjati fižol; obarjati krvavice
SSKJ²
páriti1 -im nedov. (á ȃ)
1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče
// dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir
2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih
3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino
    páriti se 
    1. delati, oddajati vlago, hlape: mokra obleka se je parila na vročem telesu; v vročini se je seno parilo / ekspr. na krožniku se je parila juha kadila; brezoseb. iz konj se je parilo
    2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: pariti se na pesku; pariti se v avtobusu / cele dneve sta se parila na soncu
    párjen -a -o:
    parjen(i) krompir; parjeni les
SSKJ²
políti -líjem dov. (í)
1. narediti, da pride tekočina na kaj, navadno iz posode: politi slamo z bencinom; politi tla / politi prt s črnilom; politi se z vrelo vodo; pren., knjiž. njegove navdušene besede so polili s posmehom
♦ gastr. pečene ribe politi z marinado
// nehote spraviti navadno del tekočine iz posode: nesi previdno, da ne poliješ; politi juho, mleko; če je skodelica prepolna, se rado polije
2. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; obliti2: mrzel pot ga je polil (po hrbtu); zona ga je polila ob tej novici / polila jo je rdečica, star. kri zardela je; polile so jo solze začela je jokati
● te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale
    polít -a -o:
    z vodo polita tla
    ●     stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno
SSKJ²
popáriti -im dov. (á ȃ)
1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila
2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje
3. ekspr. potreti, pobiti1: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari
    popárjen -a -o:
    jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči
SSKJ²
pošírati -am nedov. in dov. (ȋ)
gastr. dajati za krajši čas v vrelo vodo, navadno ubito jajce, zakrkniti: poleg špinače je pripravila jajca, ki jih je poširala
    pošíran -a -o:
    poširana jajca
SSKJ²
potápljati1 -am nedov. (ā)
delati, da pride kaj pod (vodno) gladino: fantje so s palicami potapljali ledene plošče na reki / potapljati vrečko s čajem v vrelo vodo / potapljati noge v vodo; brezoseb. med neurjem je čoln premetavalo in potapljalo
♦ igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so
    potápljati se 
    1. izginjati pod (vodno) gladino: ladja se potaplja / onemogli plavalec se je začel potapljati utapljati
    // hote se spuščati pod (vodno) gladino: otroci so plavali in se potapljali; potapljati se do dna / rad se potaplja / ptice se potapljajo za ribami
    2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: potapljati se v branje / elipt. potapljati se v povest, sliko
    // izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: potapljati se v molk, žalost / vas se potaplja v tišino / potaplja se v blaznost postaja blazen
    ●     ekspr. vlak se potaplja v noč izginja v temi; ekspr. potapljati se v odmeve daljne pesmi pazljivo poslušati; ekspr. sonce se potaplja za goro zahaja
    potapljajóč -a -e:
    hladil si je noge, potapljajoč jih v vodo; potapljajoča se ladja; sam.: potapljajoči se me je zgrabil za roko
SSKJ²
razhladíti -ím dov., razhládil; razhlajèn (ī í)
ohladiti: razhladiti vrelo vodo / veter je precej razhladil ozračje / juha se je razhladila / skočil je v vodo, da bi se malo razhladil
Število zadetkov: 66