vréti vrèm nedov. (ẹ́ ȅ)
1. gibati se, vrteti se zaradi dviganja mehurčkov pare, nastalih ob močnem segrevanju tekočine: juha, voda vre; močno, počasi vreti; brezoseb. v kotlu vre / krompir, meso vre voda, v kateri se kuha krompir, meso / preh. sok vremo deset minut
// ekspr. gibati se, vrteti se tako, da nastajajo na površini tekočine mehurjaste tvorbe: morje vre okoli rta
2. silovito, peneč se pritekati od kod na površje: lava vre iz vulkanskega žrela; voda vre iz tal
// ekspr. hitro, v veliki količini pritekati, teči od kod: kri mu vre iz rane; solze so mu vrele iz oči
3. ekspr. hitro, v veliki količini prihajati, širiti se: iz dimnika vre gost dim / iz bara vre hrupna glasba
4. ekspr. prihajati kam, pojavljati se kje v velikem številu: ljudje so vreli iz hiš; vse je vrelo na trg; razburjeni vaščani vrejo skupaj / ljudje so kar vreli za njim; pren. take misli so mu vrele po glavi
5. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku v velikem številu biti kje v razgibanem, nemirnem stanju: na trgu vre ljudi / v njem je vrelo čustev
6. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojavljati se v visoki stopnji: v njem vre moč, strast
// brezoseb. izraža obstajanje zelo razgibanega, vznemirjenega čustvenega stanja: v duši, glavi mu je vrelo, ko je gledal krivice; v njem je vrelo od sovraštva / med poslušalci je vrelo / po deželi je začelo vreti so se začeli nemiri, spopadi
● ekspr. besede mu kar vrejo iz ust, z jezika veliko in z lahkoto govori; ekspr. molčal je, čeprav mu je vrela kri v žilah je bil zelo vznemirjen; ekspr. iz src jim je vrela vesela pesem veselo so peli; ekspr. iz prsi so ji vreli vzdihi vzdihovala je; ekspr. v mestu vre življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. vse je zaman, je vrelo iz nje je vznemirjeno govorila
♦ agr. mošt vre sladkor v njem se pod vplivom encimov kvasovk spreminja v etanol in ogljikovo kislino; biol., kem. vreti biti v stanju, ko se organske snovi v čem spreminjajo z delovanjem encimov; prim. vrel, vroč
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
vréti vrèm nedov. vrì -íte, vróč; vrèl/vrél vréla, vrèt/vrét; vrênje, vrétje; (vrèt/vrét) (ẹ́ ȅ) kaj Sok ~emo deset minut; vreti iz česa Lava ~e ~ vulkana; poud. Ljudje ~ejo ~ hiš |množično hodijo|; Voda ~e; poud., s smiselnim osebkom vreti česa V njem ~e čustev |je zelo čustveno vznemirjen|; brezos., poud. Med poslušalci je vrelo |so bili vznemirjeni|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
vréti vrèm nedov.
1.
gibati se, vrteti se zaradi dviganja mehurčkov pare, nastalih ob močnem segrevanju tekočine
2.
biol., kem. izraža stanje, ko se organske snovi v čem spreminjajo z delovanjem encimov
SINONIMI:
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
vréti Frazemi s sestavino vréti:
krí vrè kómu [v žílah], vréti kàkor hudoúrnik, vréti kot hudoúrnik, vréti kot v čebelnjáku, vréti kot v kôtlu
krí vrè kómu [v žílah], vréti kàkor hudoúrnik, vréti kot hudoúrnik, vréti kot v čebelnjáku, vréti kot v kôtlu
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
vrẹ́ti vrȅm nedov.
Celotno geslo
Etimološki
-vrẹ́ti -vrȅm samo v sestavi
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
vrẹ́ti, vrèm, vb. impf. 1) sieden; krop, mleko vre; — gähren; mošt vre; — in Aufwallung sein; vse vre po meni; po deželi vre, Cig.; — 2) sprudeln, quellen, hervorströmen; voda vre iz zemlje; — 3) in Menge u. schnell sich bewegen, strömen; ljudje vkup vro; — 4) rauschen; v oblakih vre (n. pr. pred točo); Roj mi je v cvetjiču vrel, Danj. (Posv. p.); — schreien, murren: v. nad kom, Savinska dol.-C.; — praes. vrẹ̑jem, jvzhŠt.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
vrèti vrém nedov. vreti, izvirati: Vreti Ferni KM 1790, 94; Jeli ſztudenecz zedne luknye vré ſzlatko i britko KŠ 1771, 750; pren. Vſzakovacska jálnoſzt vré vſzo hüdoubo neſztanoma KŠ 1754, 55; Vſze ſzrczé moje vré BKM 1789, 220; Kak ſzlatko vré tvoje ime BKM 1789, 275; Ár szem vreo prôti szamomi szebi TA 1848, 58
vrejóuči -a -e ki vre, izvira: bode vu nyem ſztudenecz vrejoucse vudé KŠ 1771, 275
vrejóuči -a -e ki vre, izvira: bode vu nyem ſztudenecz vrejoucse vudé KŠ 1771, 275
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
vreti [vrẹ́ti vrȅm] nedovršni glagol
- vreti, tj. gibati se zaradi dviganja mehurčkov pare, nastalih ob močnem segrevanju tekočine
- vreti, tj. fermentirati
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
vreti glagol
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
vreti nedov., F12, aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti, kipeiti; bullire, vréti, kipeti; confervere, v'kupai vréti; confervescere, v'kup ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti; fervefacere, ſturiti vreiti; fervere, vreiti, ṡhariti; fervere ira, od jeṡe vréti; olla succensa, en lonez, kateri vre; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; suffervere, ṡavreiti, po malim vreiti; ut ure, horas, et per consonantem, vre, significat bulire
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
vreti nedovršni glagol
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Črnovrški dialekt
Črnovrški
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 15
Dostopnost