Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
vrhúnec -nca m (ȗ)
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti: delavsko gibanje je doseglo vrhunec / pisatelj je na ustvarjalnem vrhuncu
// stopnja največje intenzivnosti: boji so dosegli vrhunec; knjiž. stvar je dozorela do vrhunca; ekspr. veselo razpoloženje je prikipelo do vrhunca / biti na vrhuncu moči
2. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta stavba je vrhunec moderne arhitekture / to predstavo štejejo za vrhunec sezone
3. star. vrh1: najvišji vrhunec gorovja / vrhunci smrek

Slovenski pravopis

Pravopis
vrhúnec -nca m z -em (ȗ) doseči ~; biti na ~u moči

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
vrhúnec -nca m
GLEJ SINONIM: višek1, višek1, višek2, vrh1

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
vrhȗnec – glej vȓh

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
vrhȗnəc, -nca, m. der Berggipfel; — (fig.) der Gipfel, der höchste Punkt, der Höhepunkt: na vrhuncu svoje slave biti, nk.

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
vrhunec [vrhȗnǝc] samostalnik moškega spola

(zobčasti) nadzidek na vrhu stolpa, trdnjave

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
vrhunec sam. m ♦ P: 1 (JPo 1578)

Slovenski lingvistični atlas 1

SLA 1
vrhunec

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
vrhunec ► ˈvr̥xünc vr̥ˈxüːnca m
Število zadetkov: 9