Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zadoščênje -a s (é)
1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji: po opravljenem delu ga je navdalo, prevzelo zadoščenje; čutiti zadoščenje; imeti zadoščenje pri delu; zadoščenje zmagovalca; občutek zadoščenja / v zadoščenje mu je, da je njegov predlog sprejet; z zadoščenjem ugotavlja, da je delo dobro opravil
2. kar se naredi, da se kdo ne čuti več oškodovanega, užaljenega zaradi storjene mu krivice, povzročene škode, žalitve: zahtevati zadoščenje; materialno, moralno zadoščenje; popolno, pravično zadoščenje / dati komu zadoščenje za kaj; dobiti zadoščenje
3. glagolnik od zadostiti: zadoščenje predpisom, zakonom
4. knjiž. zadovoljitev: zadoščenje potreb / zadoščenje žeje potešitev
● zastar. če dolg ni vrnjen, dobi upnik zadoščenje odškodnino, nadomestilo

Slovenski pravopis

Pravopis
zadoščênje -a s, pojm. (é) ~ navda, prevzame zmagovalca; imeti ~ pri delu; Pohvala mu je v ~; ~ predpisom; ~ vsem potrebam; dati sosedu ~ za žalitve

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
zadoščênje -a s
kar se naredi, da se kdo ne čuti več oškodovanega, užaljenega zaradi storjene mu krivice, povzročene škode, žalitvepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. satisfakcija, zastar. zadostilo, knj.izroč. zadostitev, zastar. zadovoljščina
GLEJ ŠE SINONIM: zadovoljitev

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
zadoščénje, n. die Genugthuung, C., nk.

Pravni terminološki slovar

Pravo
zadoščênje -a s
Število zadetkov: 5