zajedávec -vca in zajedálec -lca [zajedau̯ca] m (ȃ)
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma: ta zajedavec povzroča huda obolenja; uničevati zajedavce; uši, trakulje in drugi zajedavci / črevesni, kožni zajedavci; rastlinski, živalski zajedavci
♦ biol. notranji ki živi v notranjosti, zunanji zajedavec ki živi na površju gostitelja
2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: ta človek je pravi zajedavec; zmerjati koga z zajedavcem; lenuhi in zajedavci / družbeni zajedavci
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
zajedávec -vca m z -em živ. (ȃ) uničevati ~e; živalski ~i; slabš. biti pravi ~ |živeti na škodo drugega|
zajedávka -e ž (ȃ)
zajedávčev -a -o (ȃ)
zajedávka -e ž (ȃ)
zajedávčev -a -o (ȃ)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
zajẹ́davəc, -vca, m. 1) der Parasit, Bes.; dom se napolni s smešničarji, hotnicami in zajedavci, LjZv.; — zajedavci, die Parasiten (zool.), Cig. (T.); — 2) ein bissiger Mensch, Valj. (Rad); — 3) der Verzehrer, Cig.
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacija
Botanični terminološki slovar
Botanika
Botanika
Botanika
Botanika
Botanika
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarstvo
Geološki terminološki slovar
Geologija
Geografski terminološki slovar
Geografija
Število zadetkov: 14
Dostopnost