Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda]
    trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: manj formalno šlem
STALNE ZVEZE: integralna čelada, tropska čelada
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kílovóltni kílovóltna kílovóltno pridevnik [kílovóltni]
    del pridevniške zloženke v obliki n-kilovoltni ki je v zvezi z določenim številom kilovoltov
ETIMOLOGIJA: ↑kilovolt
Celotno geslo eSSKJ
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
armatúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt; armaturna palica, zanka; armaturno železo
SSKJ²
dáviti -im nedov., tudi davíla (á ā)
s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi
// moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi
● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila
    dáviti se 
    1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira
    ●     ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede
    2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati; kar davil se je od smeha
    davèč -éča -e:
    daveč občutek tesnobe; na grlu je čutil daveče prste
    dávljen -a -o:
    ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena
SSKJ²
dvígalica -e ž (ȋ)
lov. zanka za lovljenje divjadi na upognjeni veji ali tanjšem deblu, ki ob sprožitvi dvigne plen od tal: nastavljati dvigalice; prenekaterega zajca ali srno je ujel na dvigalico
SSKJ²
góž2 -í ž (ọ̑)
1. vez, ki veže oba dela cepca: zamenjati gož
2. obroč, zanka na jarmu za oje: vtakniti oje v gož; verigasta gož
SSKJ²
histerézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na histerezo: histerezne izgube
♦ elektr. histerezna zanka
SSKJ²
jarmeníca -e ž (í)
1. nar. obroč, zanka na jarmu za oje; gož2: zvijati jarmenice iz gabrovine
2. les. ročna žaga z jarmom; jarmovka
SSKJ²
jármovka -e ž (á)
1. nar. dolenjsko obroč, zanka na jarmu za oje; gož2: vtakniti oje v jarmovko
2. les. ročna žaga z jarmom: jarmovke in ločne žage
3. nav. mn., bot. alge, pri katerih se med celicama dveh osebkov naredi začasna vez zaradi oploditve, Conjugatophyceae:
SSKJ²
jerménji -a -e (ẹ̑)
pridevnik od jermen: jermenja zanka
SSKJ²
krotíca2 -e ž (í)
star. vozel, zanka: narediti krotico; krotica na niti
// med. vozlu podobna razširina žile: krotica ji je počila / krotica na zadnjiku krčna žila
SSKJ²
krotovíca -e ž (í) star.
1. oteklina, modrica1: po hrbtu je imel krotovice
2. vozel, zanka: krotovica na volni / v blagu so bile vtkane krotovice
♦ tekst. vozlu podobna tvorba na niti, preji, ki nastane zaradi premočnega, nepravilnega vitja
SSKJ²
láso -a m (ā)
zlasti v latinskoameriškem okolju vrv ali jermen z zanko na koncu za lovljenje (divjih) živali, metna zanka: metati, vreči laso; ujeti konja z lasom; gavčo z lasom
♦ šport. lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalec dvigne drsalko nad glavo in jo zavrti okoli svoje osi
SSKJ²
lôcen -cna m (ó)
1. držaj iz lokasto ukrivljene palice: oplesti, vstaviti locen; obesiti košarico za locen; zlomljen locen; locen pri škropilnici, žagi / locen pri krpljah; ovca ima zvonec na locen
// kar je temu podobno: locen pri ključavnici / ukriviti vrbove veje v locen
2. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže: locen na trsu / obrezati trto na locen; cepljenje na locen
3. zanka, zlasti za lovljenje ptičev: nastaviti locen
♦ agr. locen ukrivljena palica, žica na kosi, ki preprečuje padanje odkošenega žita; les. žaga na locen ločna žaga
SSKJ²
méten2 in mêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē)
nanašajoč se na met: metna daljava, sila / knjiž. metna zanka laso
SSKJ²
mréžiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. vzpostavljati in ohranjati stike, namenjene izmenjavi informacij ter razvijanju poklicnih in družabnih interesov: zna mrežiti in tako je prišel do zaposlitve
2. opremljati z mrežo: mrežiti okna
3. knjiž. delati mrežasto: vodni curek je mrežil podobo na gladini
4. obrt. delati, izdelovati mrežo s kvadratastimi luknjicami tako, da se posamezna zanka utrdi z vozlom: mrežiti in kvačkati
● knjiž. mrežiti prt ažurirati
    mréžiti se knjiž.
    obstajati v mrežasti obliki: v dolini se je v razpokah mrežil ledenik
SSKJ²
očésce -a s (ẹ̑)
manjšalnica od oko: mežikati z očesci; prikazala se je glavica z zelenimi očesci; ekspr. njena mala živa očesca / ekspr. modra očesca jezer pod gorami / očesca pri trti
● prepeljati vrv skozi očesca šotora obšite ali s pločevino zaščitene luknjice; mreža z gostimi očesci okenci, zankami
♦ tekst. zanka ali luknjica na nitnici; zool. (rdeča) očesna pega
SSKJ²
pêtlja -e ž (é)
1. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino: narediti petljo / na pletilki je imela petdeset petelj; pren. pot se je vlekla ob petlji reke
2. zastar. pentlja: v laseh je imela veliko rdečo petljo
3. zastar. zanka: zadrgniti petljo okrog ročaja
♦ obrt. nasnuti deset petelj narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju iz desetih petelj; pobirati petlje; desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove; verižna petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit potegne skozi prej narejeno petljo
SSKJ²
prógla -e ž (ọ̑)
nar. past, zanka: nastaviti proglo; ujeti se v proglo / ptičja progla; progla za miši
Število zadetkov: 163