Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zapórnik -a m (ọ̑)
1. oseba, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati, zastražiti zapornike; mučenje, zasliševanje zapornikov; število zapornikov se je zaradi izdajstev povečalo / ekspr. spustiti malega zapornika iz sobe
// pravn. oseba, ki prestaja kazen odvzema prostosti: zaposliti zapornike v delavnicah; predpisi za ravnanje z zaporniki / politični zapornik
2. jezikosl. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo: izgovoriti zapornik; zveneča zapornika b in d; zaporniki in priporniki

Slovenski pravopis

Pravopis
zapórnik1 -a m, člov. (ọ̑) politični ~
zapórnica -e ž, člov. (ọ̑)
zapórničin -a -o (ọ̑)
Pravopis
zapórnik2 -a m (ọ̑) jezikosl. zveneči ~i

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
zapórnik -a m
1.
oseba, ki prisilno biva v zaporu; oseba, ki prestaja kazen odvzema prostostipojmovnik
SINONIMI:
pog. arestant, ekspr. jetnik, knj.izroč. kaznovanec, knj.izroč. kaznjenec, neknj. pog. restant, knj.izroč. robijaš, knj.izroč. zaprti1
2.
jezikosl. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo
SINONIMI:
jezikosl. eksploziva

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
zapọ̑rnik – glej -prẹ́ti, zapȍr

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
zapọ̑rnik, m. das Wassersperrbrett, C.

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
zapornik gl. reštant
Število zadetkov: 7