zaróčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zaroko: zaročni obred / zaročni prstan
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
zaročíti se -ím se dov., zaróčil se (ī í)
slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko: pol leta pred poroko sta se zaročila / zaročil se je s šefovo hčerjo
slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko: pol leta pred poroko sta se zaročila / zaročil se je s šefovo hčerjo
- zaročèn -êna -o:
zaročeno dekle; bila sta zaročena en mesec
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
zaročèn -êna -o povdk.
izraža, da sta si dva slovesno, pred pričami obljubila poroko
SINONIMI:
star. biti v zmenkih
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
zarǫ̑čən, -čna, adj. Verlobungs-; zaročni prstan, der Verlobungsring, Danj.-M., vzhŠt.-Valj. (Vest.).
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
zaročni pridevnik
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
zaročen del., F2, copulatus, -a, -um, ẛarozhen, ẛvèẛan; parapherna, -orum, tá dar, kateri eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
zaročen -a prid. zaročen: Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu je imè Nazareth k' eni Divici sarozheni daj. ed. ž enimu Moshù (III, 216) ǀ Juri hozhesh imeti shpelizo sa tvojo ſarozheno tož. ed. ž sheno (V, 82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
zaročen del. ♦ P: 13 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TP 1575, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Število zadetkov: 11
Dostopnost