Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zavéznik -a m (ẹ̑)
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje: on je moj sorodnik in zaveznik; biti si zaveznik s kom / biti zaveznik otrok, zatiranih / delavstvo, mesto je naš zaveznik; ta ideja je postala njihov zaveznik / idejni, politični, vojaški zaveznik; zaveznik v vojni
// nav. mn., med drugo svetovno vojno Združene države Amerike, Velika Britanija in druge demokratične države, združene v politično-vojaški zvezi proti Nemčiji, Italiji, Japonski: zavezniki so priznali partizane in jih podpirali; letala zaveznikov so bombardirala Nemčijo / zavezniki so se izkrcali na Siciliji / zahodni zavezniki
2. kar zaradi svojih lastnosti, značilnosti koga podpira, mu pomaga pri njegovih prizadevanjih: sneg in mraz sta bila zaveznika umikajoče se ruske vojske

Slovenski pravopis

Pravopis
zavéznik -a m, člov. (ẹ̑) ~ revežev; nečlov. Velika Britanija in drugi ~i; poud. Tema je bila ~ tihotapcev |jih je varovala|
zavéznica -e ž, člov. (ẹ̑)
zavézničin -a -o (ẹ̑)

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
zavẹ̑znik – glej vezáti, zavẹ̑za

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
zavę̑znik, m. der Verbündete, der Bundesgenosse, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
Število zadetkov: 4