Zadetki iskanja
1. želeti: ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; nej doſzta 'seleti SIZ 1807, 10; Na blaſeno ſzmert ſeleim SM 1747, 2; i escse vecskrát 'zelejm KŠ 1754, 261; kakda váſz vſze 'zelejm vu lübeznoſzti KŠ 1771, 591; Selejm pokouro cſiniti KM 1783, 291; aki dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; ſteri ne 'zelejs pogibelnoszt grejsniki KŠ 1754, 243; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; kako zdai narodgyena Decza mleiko ſelei TF 1715, 8; Ar teilo ſelei SM 1747, 26; Ka 'zelej tá zapouvid KŠ 1754, 16; geto tak 'zelej potrejbcſina KŠ 1771, A4a; Dobro vam on 'zelê BRM 1823, 5; Ki dobro vino 'zelê dobiti AI 1875, kaz. br. 8; csi nyemi hüdou 'zelejmo KŠ 1754, 37; tak i vi ſeleite mleiko reicſi Bosje TF 1715, 8; reicsi Bosje ono cſiſzto mleiko ſeleite SM 1747, 24; i angyeo zákona, ſteroga 'zelejte KŠ 1771, 815; 'Zejejjo, dabi ſze hitro Dén ſzkoncsao KŠ 1754, 261; zdrávje 'zelejjo KŠ 1771, 389; ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Oh! ne 'zeli záto i moje ſzmrti KŠ 1754, 232; Ne 'zelej lüczki 'zén BKM 1789, 183; i 'seli nyim KOJ 1845, 29; ſzi naſſega 'zitka ne 'zelmo KŠ 1754, 178; bratje, 'zelte proroküvati KŠ 1771, 520; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; ſzam 'zelo ete ágnecz vüzenſzki jeſzti zvami KŠ 1771, 245; peſzmi, ſtere ſzem dávno 'zelo BKM 1789, 3b; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870, 4; knige, ſtere ſzi dávno 'zelo vtvojem jeziki BKM 1789, 2; Geto je 'zelo vſze váſz KŠ 1771, 596; da Jo'zefi nê kastigo 'zelo AI 1875, kaz. br. 7; kaj ſzo vnougi 'zeleli viditi KŠ 1771, 43; Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8
2. hrepeneti: I tvojo hi'zo 'zelejm BKM 1789, 4b; tak rávno 'selej dusa moja k-tebi KM 1783, 2; Jezus Tebé 'zelejmo BKM 1789, 37; Ako nyega 'zelejte, Zdr'zi vász BKM 1789, 11; I 'zelejo ktebi ſze vrnouti KŠ 1754, 246
3. terjati, zahtevati: Dativus 'selejo verbumi oni, z-sterimi imenüjemo KOJ 1833, 128
želejóuči -a -e
1. želeč: Ovo jaſz 'zelejoucſi ſztebov gúcsati KŠ 1754, 229; 'zelejoucsi vſzákſega csloveka zvelicsanye KŠ 1771, A4b; i ſzeo je vu edno ládjo, 'ſelejoucſi odidti KM 1796, 81; Melankton dobro vouscsiti 'selejoucsi szvojoj Materi KOJ 1845, 79; zrépa ſzo ſtiri kotve vö vrgli 'zelejoucsi, da bi dén bio KŠ 1771, 426
2. hrepeneč: ma düsa csáka 'zelejoucs zdiháva BKM 1789, 206
želévči tudi želévši -a -e želeč: Dête szlatko mleko 'zelévcsi, pilô AI 1875, kaz. br. 8; i je vszáki dén vecs glászi csüti 'zelévsi mér AIP 1876, br. 9, 3
1. napolniti: Tölteni; vlejáti, napuniti KOJ 1833, 176; I 'zelo je napuniti trbüj ſzvoj KŠ 1771, 223; velike kuſzte knige napuniti BKM 1789, 4b; eden napuni jo zjeſziom KŠ 1771, 96; je zrák fticzami napuno KŠ 1754, 93; orſzág 'znyim napuno KŠ 1771, A6a; z-menom je ono meſzto nazáj napuno KM 1783, 6; Te lacsne Zdobrim je on napuno BKM 1789, 16; i napunila ſze je ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; napunili ſzo obej ládji KŠ 1771, 179
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: napunitio hocses zdárom tve vüpaznoſzti SM 1747, 69; i te ſzvoje vſzeimi dobroutami napuni SM 1747, 35; Boug pa moj napuni vſzo potrejbcsino vaſo KŠ 1771, 600; Miloscsa Bo'za napuni BKM 1789, 25; me ſzrczé Napuni KŠ 1754, 264; miloscsom napuni KM 1783, 1; Zdármi napuni one BKM 1789, 11; Napunte mojo radoſzt KŠ 1771, 594; 'zaloſzt je napunila ſzrczé KŠ 1771, 319; dobroutov je vſze napunila BKM 1789, 119
3. izpolniti: Jeli moremo napuniti deſzétero Bosjo zapoved TF 1715, 18; naj napunim rejcs Bo'zo KŠ 1771, 605; Ocsé ſzem volo napuno BKM 1789, 249; kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Je napuno ſzvoje nazveizcſanyé SM 1747, 9
napùniti se -im se
1. napolniti se: i napunte zemlou SIZ 1807, 7; kajbi ſze ona z-lüdmi napunila SIZ 1807, 8; Vſzákſi dou ſze naj napuni KŠ 1771, 173; naj ſze napuni hi'za moja KŠ 1771, 220; Stera, gda ſze je napunila KŠ 1771, 46; i napunilo ſze je goſztüvanye ſztimi ſzedécsimi KŠ 1771, 72; csi ſze ztála prvle napunim zvami KŠ 1771, 483
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: i napunis ſze z-Duhom ſzvétim KŠ 1771, 368; ino ſzenapuni ſz-tvojom miloscsom KM 1783, 128; nego ſze napunte ſzvétim Dühom KŠ 1771, 584; naj ſze napunite zevſzov punoſztyov KŠ 1771, 579; Oni ſzo ſze pa napunili znepametnoſztyom KŠ 1771, 183
napùnivši -a -e ko je napolnil, prepojil: Oni pa napunivſi ſpongio zjeſziom KŠ 1771, 330 i
nasìtiti se -im se nasititi se: I 'zelo ſze je naſzititi zdrtinyom KŠ 1771, 226; 5000 ſze ji naſziti KŠ 1771, 196; ár ſze naſzitite KŠ 1771, 184; Vnougi ſze naſzitijo KŠ 1771, 49; ár ſze oni naſzitijo KŠ 1771, 13; Jeli bodo ti vbôgi, ino sze naszitijo TA 1848, 18; ſzegrejta ſze ino ſze naſzitita KŠ 1771, 748; niháj, naj ſze prvle naſzitijo otroczi KŠ 1771, 124; ſzkim ſze je pétjezero naſzitilo KŠ 1771, 53; 'Ze ſzte ſze naſzitili KŠ 1771, 496; I jeli ſzo vſzi i naſzitili ſzo ſze KŠ 1771, 48; i vſze fticze ſzo ſze naſzitile 'znyihovim meſzom KŠ 1771, 802
nasíčeni -a -o nasičen: Naſzicseni pa zhránov zlejhkotili ſzo ládjo KŠ 1771, 426; pren. Ár je naszicsena od hüdoga düsa moja TA 1848, 71; Naszicseni bomo z dobrôtov hi'ze tvoje TA 1848, 50
1. opaziti: Escse szam nê szpametivala, ka bi sze kaj táksega teknola AIP 1876, br. 10, 5; i gda szam doli pogledno, szam 'zalosztno szpametuvo, ka szo mi bêle lacse tintane bilé AI 1875, br. 2, 7
2. ne pozabiti, spomniti se: kak sze bój zacsne, naj szvêt ne zpámetiva za káksega zroka volo rusz tô szrécsanye 'zelo AIP 1876, br. 8, 2
spàmetüvati se -am se spomniti se: Vu düsne vejſzti zgrüntávanyi ſze moremo ſzpametüvati z-racsúna naſſih ſzmrtnih grejhov KMK 1780, 69
I. v pridevniški rabi ta: Ovo té národ je eden KOJ 1833, VIII; Teda veli tomi csloveki KŠ 1771, 38; Sibo tomi pojbári je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; Ar jaj tomi jedinomi SIZ 1807, 5; ſzam na té csio od tébe ſztvorjeni KM 1783, 3; miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7; kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; tebé na tom ſzveiti dicsimo SM 1747, 55; kaj je vtim dnévi Kriſztus gori ſztano KŠ 1754, 24; Gda bi ſteo natom ſzvejti, Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; ſtera ſzo na tom ſzvejti KM 1796, 3; Natom ſzvejti je tve 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Glih rávno ſzteim tálom TF 1715, 39; priſztoupila ſzta knyemi tiva ſzlepcza KŠ 1771, 30; raſzrdili ſzo ſze na tiva dvá brata KŠ 1771, 66; vzeme tivi dvej ribici KŠ 1771, 198; Sto ſzo tej ſzinouvje KŠ 1754, 31; Tej tákſi ſze pa naj prvle ſzküſzijo KŠ 1771, 637; Tê kosi szo tak naprávleni AI 1875, kaz. br. 8; Zracsúnaj mi naprej téjh knige KŠ 1754, 3; Ki nám je do tej mao, dao BKM 1789, 353; Tejm tákſim záto zapovidávamo KŠ 1771, 630; V-tejh (varih) szo sze kotali KOJ 1848, 6; ſztimi neimimi jünczi TF 1715, 4; med tejmi Bo'sánſzkimi Perſonami imenüje KMK 1780, 8; Kai potribüje ta Zápoved TF 1715, 12; Ta reics Kristusseva SM 1747, 40; Ka dá zdr'závczom té zapouvidi KŠ 1754, 59; Bi bio sors nas vu té blôdnoszti szpári KAJ 1848, 7; ka-ko toi máloi Deczi TF 1715, 8; ſchés dugo ſiv biti natoi zemli TF 1715, 15; Ka pa zapovidáva Boug vtoj zapouvidi KŠ 1754, 21; obdr'zi me vtoj vori BKM 1789, 7; neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov ſze vcſiti TF 1715, 8; Sztom vörom ſze bátrivim BKM 1789, 7; Z-touv szvojoj dobroutov je vráta goriodpro KOJ 1848, 10; Vcsio náz tetri zapoveidi TF 1715, 12; Té szo escse celô nôve KAJ 1870, 6; Koterie rázum teh recseh TF 1715, 18; Steri pa tejm ricsém ne vörje KŠ 1754, 210; Sti té kni'zicze KŠ 1771, A8a; Boug náz ſzteimi ricſmi kſzebi ſche pritégnoti TF 1715, 26; to je moje Teilo SM 1747, 39; steroga najménsi táo toga cêloga imé noszi AIN 1876, 10; vtom tákſem ſzpoznanyi náſz povéksávaj KŠ 1771, 846; Nad tejm ſztvorjenyom dabi ſze radüvao SIZ 1807, 7; Ka ſze vcsimo ſztej csüdni dejl KM 1796, 4
II. v samostalniški rabi ta: Pitas sto je te SM 1747, 79; Árſzmo mi toga a ni ednoga nei vreidni TF 1715, 29; Ar je on proti tomi, ſzveiti, bláseni bil SM 1747, 4; Steri, vörje tomi, ſteri je mené poſzlao KŠ 1754, 141; Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4; ſzin, toga poſzlüſaite TF 1715, 38; nátom bojdite, da ſze nájdete vu méri KŠ 1771, 723; Ne zadovoli ſze ſztejm KŠ 1771, A8b; rokou polo'sivſi zatejm na prſzi KMK 1780, 9; ſcse pred tejm toga BKM 1789, 164; Bojtár de, i z-têm, 'ze vsze má KAJ 1870, 9; pa sz-tem z-vrácsi AI 1875, kaz. br. 7; tejva vám vſza na znánye dáta KŠ 1771, 610; Tejva ſzta ládala z-vſzov zemlouv KM 1790, 8; Tiva dvá ſzta ſzi küpüvala KM 1790, 26; med tejma eden pride KOJ 1833, 142; ſze perti Boug, vſzeim teim TF 1715, 18; tim ſteriſzo naz zbantüvali TF 1715, 29; Boug protivnik i toj, ſtero BKM 1789, 8; katechismus, touie tou krátki návuk vöre TF 1715, 1; Znamenito dugoványe je tou SIZ 1807, 6; tô vſze ſze i v-eti .. nahája BKM 1789, II; liki sze tô previditi dá KAJ 1848, IV; To je po iméni trsztnata vüs AI 1875, kaz. br. 5; Pite vſzi ztoga SM 1747, 40; toga ocsi dolſzki kouvranye vö ſzklivéjo KŠ 1754, 32; je nej potrejbno kaj od toga drügim gúcsati KŠ 1771, 615; nego je zvün toga potrejbno, naj KMK 1780, 4; on, ki je tiva dvá talentoma vzéo KŠ 1771, 85; Eſcse pred tejm toga .. Pri tebi je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; nej li je mogao 'ſiveti, brezi toga, ka bi ſze za druge ſzkrbo KM 1790, 84; liki nász od toga piſzmo ſzvéto vcsi SIZ 1807, VI; Za toga volo, csi gli do hüdili KOJ 1833, VI; skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; plemen, toga razločávanje AI 1878, 4; nai vörje tomi kai piſzmo právi TF 1715, 42; Ktomi escse tudi ſzem djáo eden Pridavek KŠ 1754, 8b; Mi lidjé ſzmo ktomi neſzpodobni BKM 1789, 178; doſzta je potrejbno k-tomi, naj z-mele krüh bode KM 1790, 30; Gedrnoszt sze 'zelê k-tomi KAJ 1870, 6; i tou vörjem kai eto moje delo priétno bode TF 1715, 9; Odkuda znás ti tou SM 1747, 39; Tou doprnásajo kautlarje KŠ 1754, 50; i dén i mejſzecz i leto náto KŠ 1771, 783; dönok je séſzt dnévov na tou odloucso KM 1796, 4; Goszpôd gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870; tô jasz dobro znam AI 1875, kaz. br. 7; Rusz sze na tô trüca AIP 1876, br. 6, 4; ino nyega potom obecſányi opomina TF 1715, 42; i vtom iſztine nejga KŠ 1754, 84; bojdi nam v-tom vſzem k-pomôcsi BRM 1823, 3; ſzteim vecs Düſſicz opadnüje TF 1715, 3; i tak ſzem ſztem zadovolen SM 1747, 72; ár ſztejm vadlüjem naj prvo KŠ 1754, 86; I nad tejm ſzo prisli vucseniczke KŠ 1771, 276; Eta ſzo tá, ſtera oſzkrunijo csloveka KŠ 1771, 51; i, ka ſzo nyemi tá vcsinili KŠ 1771, 307; Jeli vſza tá ti vörjes KMS 1780, B3
1. želja: 'Selejnye KMS 1780, A3; Tákſe 'zelejnye pa dá Sz. Duh vſzrczé KŠ 1771, 439; Medsztave, z-sterov sze nasse 'selejnye oglászijo KOJ 1833, 11; jeli minisztera 'zelênye privoli ali nê AI 1875, kaz. br. 2; Ge 'ze nega ſzrczá dobrovolnoga 'zelejnya na dobro KŠ 1771, 436; z-stere szi vszáki od znanoszti 'zelenya 'ziho odgoni AI 1875, kaz. br. 1; Naſſe neporédno 'zelejnye tájmo KŠ 1754, 62; pobüdjáva 'zelejnye na hüda dela KŠ 1771, 440; vooznanyeno 'zelênye doprneszti obecsajo AI 1875, kaz. br. 2; On nyim je pa na eto želejnye etak odgôvoro BJ 1886, 41; ki jáko z-velikim 'selejnyem lovi za kákſim dugoványem KM 1790, 20; od koga ſzo ſz. 'selejnya KM 1783, 101; i prisziljávali na podpiszanye protestantszko vero dotikajoucsih 'selejnyov KOJ (1914), 128; ka od vogerszkoga sztrána naprêprinesenim 'zelenyam odgovárnyano bode AI 1875, br. 1, 1; i obládajmo naſſa huda 'selejnya KM 1796
2. hrepenenje: 'Selejnye düse v-Nébo KM 1783, 182; Hodi Jezus, me drágo 'selejnye SŠ 1796, 86; te bi nam i blá'zensztva 'zelênye Szopilo v-düsi KAJ 1848, 7; na gorécse 'seljenye moremo ſze pobuditi KMK 1780, 53; Za ono tvoje 'selejnye KM 1783, 58; V-tvojo hi'zo 'zelejnye mám BKM 1789, 5; sze je zdaj 'selejnye pobüdilo vtisztoj Pannonii KOJ 1848, 7; szpuni vsze 'zelénye tvoje TA 1848, 5; zvelikim 'zelejnyem ſzam 'zelo ete ágnecz vüzenſzki jeſzti zvami KŠ 1771, 245; ár je tebé ſzrczé moje z-velikim 'selejnyem csakalo KM 1783, 156; Dávas vernim, Ki jo z'zelejnyem iſcso BKM 1789, 299
razkáčeni -a -o razkačen, zelo jezen: Z-toga niedno sze nezgoudivsi, razkácsen Béla I. setüje nad Austrio KOJ 1848, 20; Záto Stevan II. razkácseni hiti vu Szervio KOJ 1848, 26
zjedínani -a -o
1. dogovorjen: Eto je tak zjedinano, ka ki je 'zelo AI 1875, br. 2, 2
2. usklajen: szo niti szubsztantivumi, niti verbumi nej zjedinani vu racsúni KOJ 1833, 117
1. tisoč: Jezero 1000 KM 1790, 96; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; nad jezero pokoleinya onih ABC 1725, A4b; nad jezero pokoleinya onih SM 1747, 46; Jezeroih snyim pobies SM 1747, 85; [pes] med jezero ludi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; keliko jezero 'Zidovov je vorvajoucsi KŠ 1771, 408; milostso pa csinim nad jezero Téjh, ſteri KŠ 1754, 67; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848; I telko jezér dus v-szuncza tráhi KAJ 1848; Kaj nebeſzki Angyelov jezér vnougi, Sztoji znami BKM 1789, 234; knige ka ſzo valále pétdeſzét jezér pejnez KŠ 1771, 401; ſzte priſztoupili kvnogo jezér angyelom KŠ 1771, 696; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; ſzi veſz ſzvejt hüdi, vjezero nevoljáj Okouli vzéo vezdaj BKM 1789, 21; csi more zdeſzét jezérmi pred onoga idti KŠ 1771, 221
2. v zvezi jezero jezer zelo veliko, mnogo: Jezero jezér zangyelmi ſzpejva KŠ 1754, 273; Jezero jezér lejt miné KM 1783, 287; Jezero jezér z-angyelmi, Szpejva BKM 1789, 455; Ár je moja i zvirina na jezero jezér goráj TA 1848, 40
1. komaj, izraža težavno uresničitev dejanja: i komaj odſztoupi od nyega vküp ga ſztrvſi KŠ 1771, 199; I tá govorécsi, komaj je ftiſao to lüſztvo KŠ 1771, 386; je tákse dejte domá komaj csakalo vrejmen za v-souloidejnye KOJ 1845, 7; Komaj je čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4
2. izraža zelo majhno mero: Ka je toga ſzvejta blágo? Komaj li edne Roké pejſzka vrejdno KŠ 1754, 264; Domou je komaj nikeliko prezovicsov neszrecse vujslo KOJ 1848, 9
3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: Komaj je tou vo povedao, i tak ſze je pripetilo KM 1790, 20; i komaj bi priſli Kniduſi, plavali ſzmo pod Kretov KŠ 1771, 424
4. v zvezi komaj preminouče vremen nedovršni pretekli čas, imperfekt: komajpreminoucse (imperfectum) KOJ 1833, 55; Komaj preminôcse vremen, da je csinênye komaj dokoncsano AIN 1876, 47
kújši in kúši -a -e debelejši: 2. meszto sztárih droubnih pejnez je dáo kújse (debelejse) grose ozváne; Nasa kô'za je na nisterom meszti kúsa i trdsa KAJ 1870, 30
kústi -a -o sam., v zvezi na kuszti zelo, močno: On je znao mládoga Krála tak na kuszti nalagati KOJ 1848, 59
1. močen, sposoben opravljati naporno delo: Erös, mocsen -a -o AIN 1876, 14; eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; Gda je 'se Károl zadoszta veliki, i mocsen KM 1790, 58; Vuk Jáko močna i požrejna stvár AI 1878, 9; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; Krt .. májo močne nohéte AI 1878, 10; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; Medved Má velike nogé z močnimi škramplami AI 1878, 10
2. zelo odporen proti zunanjim silam: notri pa nemore za volo mocsnih zidov KOJ 1848, 4; Ár ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525
3. ki presega navadno stopnjo: liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; i liki gláſz mocsne grmlajncze govorécsi KŠ 1771, 801; [Avarci] krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6; pren. Jaſzem tvoi mocsni ino ſzerditi Boug TF 1715, 17; Ia szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Snyim ſzem prouti nyim jaſz mocsen SM 1747, 73; O Mocsni vſzamogocsi Bog SM 1747, 58; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna KŠ 1771, 677; Vöra da nám bode mocsna BKM 1789, 2; Vera nam naj bode mocsna BRM 1823, 2; Od mocsne Oblübe KMK 1780, 74; te mocsni Düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 160; Mámo jáko mocsno rejcs KŠ 1754, 157; naj pouleg miloſcse bode na mocsno potrdjenyé obecsanya KŠ 1771, 455; Povéksaj vu meni mocsno vupanye KM 1783, 6; ino sze 'snyé vcsi z-mocsnim vervanyom KOJ 1833, VI; naj ſzi z-mocsnov vörov premiſzlimo KM 1796, 4; mleiko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; drága brátja, mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 8; bratje moji, mocsni bojdte v-Goſzpodni KŠ 1771, 586
močnéjši -a -e močnejši: Ali ide mocsnejſi od méne KŠ 1771, 174; mocsnejſi je od méne KM 1796, 94; naj tvoja lübezen mocsnejsa bode KŠ 1754, 226; i nemocsnoſzt Bo'za je mocsnejſa KŠ 1771, 492; Stera je med temi trejmimi Perſonami mocsnejsa KMS 1780, Bb; I mámo od toga eſcse mocsnejso proroczko rejcs KŠ 1771, 718; lidjé, naj mocsnejsi ſztrá'sijo KM 1790, 9
nájmočnéjši -a -e najmočnejši: ti jedini, i náj mocsnejsi pomocsnik KM 1790, 107; Oh Jezus moja naj mocsnejsa obramba KŠ 1754, 234; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6
mòčni -a -o sam. močni: csi prvle ne zvé'ze toga mocsnoga KŠ 1771, 40; Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; Steromi prouti ſztante mocsni bodoucsi vu vöri KŠ 1771, 713; i ta nemocsna ſzvejta je odébrao Boug, naj oſzramoti ta mocsna KŠ 1771, 492
1. močno, trdno: gráde i meszta dao obzidati mocsno KOJ 1848, 8; pren. ſzem ti zetim zadoſzta mocsno rosjé vrouke dáo KŠ 1754, 12a; Da vrága pod naſimi nogámi mocſno poteres BKM 1789, 348
2. zelo, v veliki meri: da je tou tak mocſno haſznovito ino iſztinſzko TF 1715, 35; da ſze po Vöri mocsno vojvuie SM 1747, 62; gda náſz potrdjáva i mocsno zdr'záva vu ſzvojoj rejcsi KŠ 1754, 163; ſzo ſze piſzácske i Farizeuske mocsno prouti dr'zati KŠ 1771, 210; je vu vſzej trouji knjigaj jáko mocsno piſzao KŠ 1771, 762; mocsno vörjem, ka ſzi ti eti KM 1783, 3; Vász mocsno veſzelijo BKM 1789, 10; piſzmo ſzvéto náſz tüdi mocsno kraj odvracsüje od tuváriſtva SIZ 1807, 8
1. mrva, seno: i med nyega liſztje, sáſa, i mrve KM 1790, 68
2. zelo majhna količina: V-ſzrdcze nedobis tak mrve BRM 1823, 356
1. hud, težek: bode okôli nyega vihér neszmerni TA 1848, 40; ki ſzi tvojega ſz. Sziná za náſz na neſzmerno ſzmrt dáo KŠ 1771, 823; ga je zapopadno goſzpoud neſzmernoj tatiji KM 1790, 74; Steroga je Kriſztus ſztrplejnyem neſzmernim Szpravo BKM 1789, 403; Steroga je Kriſztus ſztrplejnyem neſzmernim Szpravo SŠ 1796, 6; Eto pa vej, kaj vu ſzlejdnyi dnévi neſzmerna vrejmena bodo KŠ 1771, 650; i kaſtige vzemi znász neſzmerne BKM 1789, 424; i kaſtige vzemi znász neſzmerne SŠ 1796, 68
2. neizmeren, zelo velik: Csüdüj i zvêzd neszmerno vno'zinoszt KAJ 1848, 7; Okô nemre viditi Vu neszmernoj szvetloszti KAJ 1848, 11; I vzeme ti vſzo moucs zevſzim, Ládanyem neſzmernim BKM 1789, 38; I vzeme ti vſzo moucs zevſzim, Ládanyem neſzmernim BRM 1823, 20
1. obilen, rodoviten, bogat: Eſcse je i Moj'ſeſſa z-Áronom vrét z-one obilne zemlé Boug vö zápro KM 1796, 41; Mi ſzmo ſzte Kánaniánſzke z-médom ino mlejkom tekoucse obilne zemlé SIZ 1807, 17; Goſzpodin Boug dáj dúgi 'sitek, z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nemárne vtraglivoſzti, ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b; Törke od Europe odvrno z-obilnim dobicskom KOJ 1848, 46; i po ſzedem puni vláti ſze znamenüje ſzedem obilni lejt KM 1796, 28
2. zelo velik, duhovno bogat: Miloſcsa vám bojdi i mér obilni vu ſzpoznanyi Bogá KŠ 1771, 717; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom, ka obilnoga vcsinite KŠ 1771, 17; Li ti szam me mores Krepiti v-tom vüpanyi Ino obilen tál Mi dati v-zvelicsanyi KAJ 1848, 149; Da bi pokázao vu priſeſztnom vrejmeni to prevecs obilno bogáſztvo miloſcse ſzvoje KŠ 1771, 576; ſztálni bojdite, obilni vu deli Goſzpodnovem KŠ 1771, 525; Váſz pa Boug napuni i obilne vcsini z lübéznoſztyov KŠ 1771, 619
obilnéjši -a -e obilnejši, bogatejši: Szlugi Kriſztuſovi ſzo .. bole ſzam jaſz vu delaj obilnejſi KŠ 1771, 548; I ſzrcszé nyegovo je obilnejſe kvám KŠ 1771, 541; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie ſztároga Teſtamentoma KM 1796, 84; da je onoj kotrigi, ſteroj ſze je kaj zmenkalo, obilnejſi poſtenyé dáo KŠ 1771, 515; Ár, csi bomo jeli, nebomo obilnejſi KŠ 1771, 505
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »