Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ahá1 in ahà členek
    1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
    2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
      2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
ája1 členek
    izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz aj + ja
ajá2 medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
      1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
      1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
      1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz a + ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...
kúkú1; tudi kú-kú1 medmet
    1. prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec opozori ogovorjenega, ki ga ne vidi, na svojo prisotnost
      1.1. prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec nepričakovano pokaže ogovorjenemu, navadno majhnemu otroku, svoj obraz
    2. kot samostalnik, ekspresivno igra, pri kateri navadno starejši majhnemu otroku zakrije pogled na svoj obraz, ga nato razkrije in reče kuku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kuckuck, prvotneje guckuck, iz gucken ‛gledati, kukati’, glej kukati - več ...
kúkú2; tudi kú-kú2 medmet
    1. navadno ponovljeno, prvi zlog se izgovarja z višjim tonom posnema glas kukavice
    2. kot samostalnik posamezen glas kukavice
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȕkū, rus. ku-kú, imitativne besede, ki posnema glas kukavice - več ...
kú-kú1 glej kúkú1
kú-kú2 glej kúkú2
mhm1; in mh1 členek
    1. manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
    2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
ETIMOLOGIJA: aha, izgovorjeno z zaprtimi usti, znano tudi v nem. mhm
slikopís slikopísa samostalnik moškega spola [slikopís]
    1. slike za posredovanje sporočila, zlasti kot predhodnik pisave
      1.1. pisava, pri kateri slika predstavlja besedo, zlog
    2. krajše besedilo, literarno delo, namenjeno opismenjevanju, v katerem so določene besede nadomeščene s sličicami
ETIMOLOGIJA: slika + pisati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
anakrúza -e ž (ȗ)
lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo
SSKJ²
dêbelski -a -o [debəlskiprid. (ē)
nanašajoč se na deblo 3: debelski zlog
SSKJ²
1 -- tudi -ja m (ọ̑)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton c ali prvo stopnjo v lestvici:
SSKJ²
ênozlóžen -žna -o prid. (ē-ọ̄)
jezikosl. ki ima en zlog: enozložna beseda; enozložne osnove
SSKJ²
 -- tudi -ja m (ȃ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton f ali četrto stopnjo v lestvici:
SSKJ²
híperkataléktičen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en (nepoudarjen) zlog več:
SSKJ²
1 -- tudi -ja m (ȃ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici:
SSKJ²
mántra -e ž (ȃ)
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: devetdeseta leta so minila v znamenju mantre o nujnosti lastninjenja bank
// kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodilo: mantra podjetja je vedno zadovoljiti potrebe kupcev
SSKJ²
melízem -zma m (ī)
glasb. toni, ki se pojejo na en zlog: melizmi v liturgičnem petju
SSKJ²
1 -- tudi -ja m (ȋ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton e ali tretjo stopnjo v lestvici:
SSKJ²
môški2 -a -o prid. (ó)
1. nanašajoč se na predstavnike spola, katerega značilnost je oplojevalna sposobnost: moški potomci / moški rod rodovine je izumrl / moški hormon; moški spolni ud; moško spolovilo / moško tele, žrebe / otroci moškega spola / ekspr. njegova moška moč peša sposobnost za spolno življenje
2. nanašajoč se na moške: moški glas; moška postava / moške hlače; moška obutev / moški ponos; moška čast / človek v moški dobi; naša moška leta / moška gimnastika / moško delo težje delo; delo, ki ga navadno opravljajo moški
// ekspr. ki izraža odločnost, pogum: pošten moški odgovor; to je moška beseda; moško dejanje / moški značaj / v teh stvareh je prav moški; ona je zelo moška
● 
ekspr. po vaseh je dosti moškega spola moških; ekspr. hiša potrebuje moške roke za nekatera dela je potreben moški; ekspr. moška voda mineralna voda z domnevnim spodbudnim učinkom na moško spolno moč
♦ 
anat. moška spolna žleza spolna žleza, ki proizvaja semenčice; biol. moška spolna celica; bot. moški cvet cvet, ki ima samo prašnike; moška rastlina rastlina z moškimi cveti; glasb. moški zbor zbor, sestavljen iz moških glasov; jezikosl. moški spol; lit. moška rima rima, ki obsega en zlog
    môško prisl.:
    moško se držati; moško govoriti; moško prenašati nesrečo; samozavestno in moško stopati; sam.: moška je ta; nič moškega ni na njem
Število zadetkov: 395