Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sprotni
artroskopíja samostalnik ženskega spola
    1. iz medicine pregled notranjosti sklepa, zlasti kolena, navadno z operacijo 
      1.1 iz medicine pregledovanje notranjosti sklepa, zlasti kolena, navadno z operacijo  
Celotno geslo Etimološki
bȃjta -e ž
Celotno geslo Frazemi
bél Frazemi s sestavino bél:
bél kàkor pŕt, bél kàkor répa, bél kot kréda, bél kot kŕpa, bél kot lílija, bél kot mléko, bél kot plátno, bél kot smŕt, bél kot snég, bél kot vósek, béla celína, béla kàkor nevésta, béla karavána, béla knjíga, béla kot nevésta, béla kúga, béla lísa, béla lísa na zemljevidu [čésa], béla odêja, béli ovrátniki, béla smŕt, béla súknja, béli církus, béli práh, béli slòn, béli slôni, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákati [na] prínca na bélem kônju, dóber kàkor béli krúh, iméti béla jétra, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], izobésiti bélo zastávo, jásno kot béli dán, [kot] béla vrána, nosíti bélo súknjo, poglédati z bélim poglédom, preobjésti se [bélega] krúha, prínc na bélem kônju, trgovánje z bélim blágom, trgôvec z bélim blágom, trgovína z bélim blágom, v béli svét, vítez na bélem kônju, zaglédati béli dán
Celotno geslo Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Celotno geslo eSSKJ
bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati]
    1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju
      1.1. prenočevati na prostem
    2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: ↑bivak
SSKJ²
bližína -e ž (í)
1. majhna krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo / tu se že čuti bližina mesta
// kraj, prostor, ki je blizu: ogledati si iz bližine; nikogar ni v bližini; čakati v bližini; neposredna bližina
// navzočnost, prisotnost, družba: njegova bližina jo je spravljala v zadrego; pogrešal je njeno bližino
2. majhna časovna oddaljenost: plaši ga bližina smrti
3. knjiž. kakršnokoli prijazno razmerje, duhovna sorodnost: njegova topla človeška bližina; avtorjeva bližina s filozofijo eksistencializma
SSKJ²
bús -a m (ȗ)
pog. avtobus: čakati na bus; peljati se z busom; vlak in bus
Besedje16
cakati gl. čakati ♦ P: 1 (TC 1550)
Celotno geslo eSSKJ16
cakati
GLEJ: čakati
Pravopis
cél -a -o tudi cél -a -ó [-u̯] (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑) ~ hlebec; poud.: Sin je ~ oče |zelo mu je podoben|; propasti na ~i črti |popolnoma, v celoti|; čakati na koga ~o večnost |zelo dolgo|; knj. pog. ~o vožnjo klepetati med vso vožnjo; nevtr. Kolač je še ~
céli -a -o (ẹ́) glasb. ~ ton; mat. ~o število
céla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) mat. ena ~ pet stotink ‹1,05›
célo -ega s (ẹ́) najti kaj ~ega med razbitinami; poud. s ~ega, na ~em si kaj izmisliti |popolnoma, čisto|
célost -i ž, pojm. (ẹ́)
Pleteršnik
cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.
Celotno geslo Etimološki
cẹ́na -e ž
Celotno geslo Etimološki
ceremọ́nija -e ž
Celotno geslo Etimološki
čāj2 – glej čákati
Celotno geslo Etimološki
čȃjati – glej čákati
Pleteršnik
čȃjati, -em, vb. impf. = čakati: imprt. čaj = čakaj, Št.-C.
SSKJ²
čákaj -te medm. (ā)
1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem
2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati
Celotno geslo Hipolit
čakajoč deležnik

PRIMERJAJ: čakati

Celotno geslo eSSKJ16
čakajoč1 -a -e deležnik
ki živi v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakujoč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čakajoč2 deležje
1. na koga izraža ostajanje na kakem mestu, računajoč, da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakajoč
2. na kaj izraža življenje v upanju, da se bo kaj zgodilo, uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakujoč
2.1 na kaj izraža obstajanje v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki naj bi se zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakujoč
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Število zadetkov: 266