Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
cóprnica -e ž (ọ̑) 
  1. 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka
  2. 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda
SSKJ
čár -a m (ȃ) 
  1. 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči
  2. 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari
  3. 3. zastar. čarovnija: čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede
SSKJ
čarôbnica -e ž (ȏ) zastar. čarovnica
SSKJ
čarodéjka -e ž (ẹ̑) knjiž. čarovnica: vprašati čarodejko za svet; pren. Zasloni, čarodejka, svet mi z belimi rokami .. in morda mi bo dobro spet (O. Župančič)
SSKJ
čaróvnica -e ž (ọ̑) 
  1. 1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara: čarovnice delajo točo; verjeti v čarovnice; pren. črnooka mala čarovnica
    ●     publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev
  2. 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: stara čarovnica je začela vpiti name
SSKJ
čarovníja -e ž (ȋ) nav. mn.  
  1. 1. po ljudskem verovanju čarovno dejanje: čarovnica je uganjala čarovnije s palico
  2. 2. rokohitrska spretnost: zabaval nas je s svojimi čarovnijami in umetnijami
SSKJ
hudíčevka -e ž (í) 
  1. 1. ženska oblika od hudič: hudiči in hudičevke / prikazovala se mu je celo kot hudičevka
    // star. čarovnica: hudičevke se zbirajo na Kleku
  2. 2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: hudičevka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava hudičevka
SSKJ
klékarica -e ž (ẹ̑) po ljudskem verovanju čarovnica, ki se z drugimi čarovnicami sestaja na Kleku: gotovo ga je urekla klekarica
SSKJ
prečárati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. po ljudskem verovanju s čaranjem spremeniti: čarovnica jo je prečarala v lepo mlado dekle
  2. 2. knjiž., ekspr. spremeniti, preoblikovati, zlasti v lepše: megle so prečarale podobo pokrajine; s svojo milino je znala prečarati žalost v veselje; s tistim dnem se mu je življenje prečaralo v pravljico / mesec ji je s svojo svetlobo prečaral obraz
SSKJ
štríga -e ž (í) nar. primorsko čarovnica: ozmerjal jo je s štrigo
SSKJ
učárati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je učarala, zato je bolan; učaral jo je, da se samo smeje
    // s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: učarati koga v žival
  2. 2. knjiž. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je učarala
    učáran -a -o: stali so nepremično, kakor učarani; učarano mesto
SSKJ
véšča -e ž (ẹ́) 
  1. 1. nočni metulj, ki rad leta okoli ognja, luči: vešče letajo, ekspr. plešejo okoli luči, ognja; krila vešče; moški plešejo okoli nje kakor vešče okoli luči
    ♦     zool. vešče majhni metulji, katerih gosenice se hranijo z različnimi rastlinskimi in živalskimi snovmi, Pyralidae; moknata vešča katere gosenice živijo v moki, uskladiščenem žitu, Pyralis farinalis; velika voščena vešča katere gosenice se v čebelnjakih hranijo z odpadki in čebeljim zarodom, Galleria mellonella
    // evfem. vlačuga, prostitutka: (nočne) vešče se že nastavljajo po ulicah
  2. 2. slabš. ženska, sposobna vplivati na koga, da ne ravna razumno, razsodno: vešča ga je očarala s svojo lepoto; dekle je nevarna, pretkana vešča
  3. 3. slabš. hudobna ženska, navadno stara: kaj vse je ta vešča lagala o meni / kot psovka molči, vešča stara
  4. 4. etn., po ljudskem verovanju žensko bitje, ki se kot luč prikazuje ponoči nad močvirjem in zavaja ljudi: nad močvirjem mežikajo, se prikazujejo vešče / blodne vešče; pren. za svetlo veščo sreče blodim (A. Medved)
  5. 5. star. čarovnica: vešča dela točo; vešče jezdijo na metlah po zraku / sežigati vešče na grmadah ženske, obdolžene čarovništva
  6. 6. zastar. padarica, mazačka: vešča je pripravila zdravilo
SSKJ
veščíca tudi véščica -e ž (í; ẹ̄) star. čarovnica: veščice delajo točo
SSKJ
vrágovka -e ž (ȃ) 
  1. 1. ženska oblika od vrag: vrag in vragovka
  2. 2. redko čarovnica: med mučenjem je priznala, da je vragovka
SSKJ
vragúlja -e ž (ú) 
  1. 1. ženska oblika od vrag: vragi in vragulje
  2. 2. redko čarovnica: vragulje se zbirajo na Kleku
  3. 3. ekspr. zlobna, hudobna ženska: ta vragulja nas bo še zastrupila / ona je prava vragulja
SSKJ
začárati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je začarala, zato se samo smeje
    // s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: začarati princa v žabo
  2. 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je čisto začarala / njena lepota jih je začarala
    začáran -a -o 
    1. 1. deležnik od začarati: začarano mesto; to bitje je začarano; gledala sta se kakor začarana
    2. 2. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: rešiti se iz začaranega kroga; biti ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu / začarani krog misli
SSKJ
zakléti -kólnem [u̯n] dov., zakolníte tudi zakólnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ọ́) 
  1. 1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo
    // preh., star. zaklel je svojega sina preklel
    // hudič, je zaklel
    ♦     rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
  2. 2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
    1. a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
    2. b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
    3. c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
    4. č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
    zakléti se ekspr.  podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zaklel se je, da jo bo dobil / hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel / policija se je zaklela napraviti red trdno odločila
    ●     star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo
    zaklét -a -o 
    1. 1. deležnik od zakleti: zaklet grad; zakleta kraljična; stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala
    2. 2. ekspr. velik, nepopustljiv: zaklet sovražnik alkohola
    3. 3. knjiž., navadno v povedni rabi prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti: usta, zakleta v molk / hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti
SSKJ
zarotíti -ím dov., zarótil (ī í) 
  1. 1. nav. ekspr. sklicujoč se na kaj zaprositi: zarotim te na tvoje poštenje in ljubezen, da o tem ne govoriš / zarotila jih je, naj bodo mirni proseče rekla
  2. 2. po ljudskem verovanju izgovoriti določene besede, narediti določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: znal je zarotiti hudo uro; zarotiti zlo usodo
    // začarati: čarovnica ga je zarotila v kamen
    zarotíti se knjiž.  priseči, zakleti se: oče se je zarotil, da sinu ne bo prepustil kmetije; zarotil se je, da nikoli več ne bo šel v gostilno
    ●     vse se je zarotilo proti njemu vse okoliščine so zares neugodne, vsi mu nasprotujejo; zastar. zarotili so se zoper vse, kar je tujega trdno so sklenili tujemu nasprotovati, tuje iztrebljati
SSKJ
zlódejka -e ž (ọ̑) 
  1. 1. slabš. zlobna, hudobna ženska: zlodejka si je izmišljala zanje najrazličnejše kazni / kot psovka za samo nesrečo si, zlodejka
  2. 2. zastar. čarovnica: zlodejka s Kleka
Število zadetkov: 19