Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Dobrobit živali
Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (Slovenski pravopis 2001) pa ima kvalifikator  neobčevalno  in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem.
Terminološka
Dolgoročna preživetvena sposobnost
Zanima me, kakšen je prevod nemškega termina Zukunftsfähigkeit , ki ga v našem podjetju uporabljamo širše kot izraz Nachhaltigkeit (sln. trajnost ). Zajema vidik trajnosti in tudi vidik oblikovanja prihodnosti, ki je še odprta. Med raziskovanjem smo našli naslednje možnosti: odpornost na izzive prihodnosti , prihodnja sposobnost preživetja , sposobnost za obstoj v prihodnosti , dolgoročna vzdržnost . Katera možnost se vam zdi najustreznejša? Imate morda kakšen drug predlog?
Terminološka
Ekonomija na poziv
Zanima me, ali se že uveljavlja kako slovensko poimenovanje za angleški termin gig economy , ki označuje organizacijo dela, pri katerem delavci opravljajo začasno delo za naročnika, s katerim nimajo sklenjenega delovnega razmerja. V besedilih se pojavljata dve poimenovalni rešitvi, in sicer ekonomija na poziv in gospodarstvo z začasnimi oblikami zaposlitev .
Terminološka
Ekspozicija
Sem specializant interventne radiologije. Trenutno pišem članek za Zdravstveni vestnik o diagnostiki rentgenskih slik v interventni radiologiji. Zanima me, ali je ekspozicija ustrezen izraz za sprožitev sevanja ob slikanju. Zagovarjajo ga radiološki inženirji, s katerimi sodelujem. Meni bolj domač izraz bi bil trajanje obsevanja ali čas obsevanja .
Terminološka
Koordinirani univerzalni čas
V slovenščini imamo kar nekaj izrazov za angleški termin UTC ( Coordinated Universal Time ), ki označuje mednarodno sprejet standardni čas. Že v Evrotermu imamo tri izraze: univerzalni koordinirani čas , usklajeni univerzalni čas  in usklajeni svetovni čas , ki je celo priporočen. A nisem prepričana, da je slednji najboljši. Na Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje so povedali, da uporabljajo koordinirani univerzalni čas . Na spletu je najpogostejši univerzalni koordinirani čas . Prosim vas za mnenje, katerega od naštetih izrazov bi priporočili glede na rabo in jezikovno ustreznost.
Terminološka
Lokalna hrana
V medijih pogosto zasledimo besedno zvezo lokalna hrana , s katero v Sloveniji in EU vsebinsko pojmujemo hrano, pri kateri so proizvajalci (kmetje) v neposredni tržni povezavi s potrošniki, brez večjih vmesnih trgovskih verig. Obenem je besedna zveza lokalna hrana razumljena še z ekološkega vidika pri njeni pridelavi. Zanima me, ali bi lahko zvezo lokalna hrana zamenjali s katero drugo zvezo? Ali bi na primer vsebinsko ustrezala uporaba zveze domača hrana ?
Terminološka
Mediani čas
Farmacevtsko podjetje želi imeti krajše predavanje o najpogostejših pravopisnih zagatah pri pisanju dokumentov, tabel,  grafov, predstavitev itd. Pri pripravljanju predstavitve sem naletela na medicinski izraz, ki se pogosto rabi v dokumentih in uradnih predstavitvah, in sicer mediana časa do napredovanja bolezni (in tudi) mediani čas do napredovanja bolezni, ki predstavlja povprečni čas, po katerem bolezen spet napreduje, in se lahko izraža v tednih, mesecih, čemur sledi napredovanje bolezni glede na simptomatiko ali glede na opravljene preiskave. Zanima me, katera varianta je ustreznejša? Zanima me tudi, kateri uradni vir naj uporabljam pri slovenjenju medicinskih izrazov, da bo raba najbolj posodobljena in hkrati v skladu s pravili slovenskega jezika.
Terminološka
Metabolični sindrom
Biokemija se v veliki meri ukvarja s presnovo molekul v organizmu. Sopomenka za presnovo je metabolizem . Pri tem poznamo procese sinteze molekul ( anabolizem ) in procese razgradnje molekul ( katabolizem ). Problem nastane, ko iz strokovnih in že povsem uveljavljenih izrazov tvorimo izpeljanke. Tako na primer presnovni sindrom (bolezen) nekateri poimenujemo metabolni sindrom , drugi metabolični sindrom . V biotehnologiji poznamo tudi metabol(ič)no inženirstvo . Reakcije pretvorbe so lahko katabolne ( katabolične ) ali anabolne ( anabolične ). Mogoče so krajše oblike nastale iz angleških izrazov ( metabolic , anabolic , catabolic ), a so se že zelo uveljavile, po drugi strani pa pri besedi s podobno končnico – alcoholic – ne bi nikoli pomislili na besedno zvezo alkoholična pijača .
Terminološka
Nezadovoljene potrebe
Zanima me, kateri bi bil najustreznejši slovenski ustreznik za angleški termin unmet needs , s katerim poimenujemo potrebe bolnika, ki v zdravstvenem sistemu ne dobiva primerne obravnave, da bi bila njegova potreba rešena oz. vsaj obravnavana. Slovenski predlogi so nezadovoljene potrebe bolnikov , nesrečane potrebe , spregledane potrebe , prezrte potrebe . Kateri termin bi bil po vašem mnenju najprimernejši?
Terminološka
Občasna razstava
Na vas se obračam s problemom oz. vas prosim za nasvet. Zdi se, da slovenski muzealci izmenično uporabljajo besedni zvezi občasna razstava in začasna razstava za razstavo, ki traja omejeno časovno obdobje. Pridevnik občasen je v SSKJ2 razložen kot 'ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih', začasen pa kot 'ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje'. Upoštevajoč samo slovarsko razlago gre torej za začasne razstave . Hkrati pa slovarski sestavek v SSKJ2 v okviru iztočnice občasen vsebuje tudi zgled prirejati občasne razstave , kar razumem kot prirejanje razstav v ponavljajočih se časovnih obdobjih, ne nanaša pa se na trajanje razstave. Na spletnih straneh naših muzejev pa prevladuje termin občasna razstava . Pomenski problem, ki se pojavlja tu, se s prevajanjem v angleščino še stopnjuje: občasna razstava tako postane recurring exhibition , začasna razstava pa temporary exhibition . Moje vprašanje je: ali naj začnem popravljati napačno rabo, torej termin občasna razstava v termin začasna razstava oz. ali je raba termina občasna razstava sploh napačna raba.
Terminološka
Okrajšavi kadm. in vadm.
Okrajšave podčastniških činov v Slovenski vojski so npr. vvod. ( višji vodnik ), švod. ( štabni vodnik ), všvod. ( višji štabni vodnik ), prap. ( praporščak ), vprap. ( višji praporščak ), okrajšave mornariških častniških činov pa so npr. pork. ( poročnik korvete ), porf. ( poročnik fregate ), porbl. ( poročnik bojne ladje ), kapk. ( kapitan korvete ), kapf. ( kapitan fregate ), kapbl. ( kapitan bojne ladje ). Za admirala je že določena okrajšava adm. Ali sta za kontraadmirala in viceadmirala ustrezni okrajšavi kadm. in vadm. ?
Terminološka
Omejevanje socialnih stikov
Zanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov .
Terminološka
Perzistenca
Na spletnem portalu Fran ni razlage za glagol perzistirati , zato me zanima, ali bi to razlago lahko dodali. Namreč, izraz v medicini pogosto uporabljamo v besednih zvezah vnetje perzistira , učinki perzistirajo , virus perzistira in podobno. Zanima me tudi, kateri bi bil najustreznejši slovenski izraz za ta glagol. V splošnem jeziku angleškemu glagolu to persist ustreza slovenski vztrajati , vendar to v medicini zveni nenavadno. V slovenščini se ne uporablja izraz vnetje vztraja ali učinek vztraja , zato vljudno prosim za pomoč.
Terminološka
Pozne posledice
Prosim za pojasnilo, ali je pravilnejše poimenovanje pozne posledice ali kasne posledice ? Gre za težave, ki se pojavijo več let po tem, ko so bili bolniki zdravljeni zaradi raka, npr. večje tveganje srčnega infarkta pri tistih, ki so prejeli kemoterapijo ali pa pojav drugega raka zaradi obsevanja prvega. V angleščini se največkrat pojavi izraz late effects . V slovenski strokovni literaturi se uporabljata obe poimenovanji.
Terminološka
Pravica do odklopa
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin right to disconnect ? Ali gre za pravico do odklopa , pravico do prekinitve povezave ali še kaj tretjega? Ker naj bi Slovenija v kratkem sprejela zakon o tej problematiki, je pomembna tudi ustrezna in usklajena terminologija. Angleški termin na področju delovnega prava označuje pravico delavca do dnevnega prostega časa, da po delu prekine svoje tehnološke naprave (ne odgovarja na sms sporočila, elektronsko pošto, telefone). Menim, da pravica do odklopa ni najprimernejše poimenovanje, saj delavec ni električna napeljava, ki jo je moč odklopiti. Pravica do prekinitve povezave pa je po mojem mnenju predolg termin. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Prehranska varnost, prehranska preskrbljenost, prehranska nepreskrbljenost, prehranska stabilnost
Na nas so se obrnili prevajalci v institucijah EU z vprašanjem, kako bi v slovenščino prevedli angleške termine food safety , food security, food insecurity in food stability ? Prevajalci potrebujejo usklajeno rešitev za vse štiri pojme. Predlogi morebitnih rešitev: food safety: prehranska varnost;  food security: prehranska gotovost, zanesljiva preskrba s hrano, preskrbljenost s hrano, prehransko varstvo; food insecurity: prehranska negotovost, negotova preskrba s hrano, motena preskrba s hrano, nepreskrbljenost s hrano; food stability: prehranska stabilnost.
Terminološka
Prekinitveni post
Pri pisanju strokovnega članka s področja medicine smo naleteli na težavo, kako v slovenščini poimenovati angleški termin intermittent fasting . Gre za vzorec prehranjevanja, pri katerem se izmenjujeta obdobji postenja in hranjenja, kar telesu omogoča, da za vir energije občasno uporablja energijo iz lastnih zalog. V strokovnih besedilih se termin pri nas doslej ni pojavljal, je pa kar veliko pojavitev v poljudnih besedilih. Zanima nas, ali je ustreznejše poimenovanje prekinitveno postenje ali prekinitveni post .
Terminološka
Prostovoljstvo
Prosim vas za pomoč pri razumevanju termina prostovoljno-socialno delo . Na naši srednji šoli namreč ta termin uporabljamo že ves čas kot poimenovanje za delo, ki ga dijaki opravijo v zdravstvenih, socialnih in drugih ustanovah, in sicer v svojem prostem času. Delo vodijo mentorji in koordinatorji, dijaki pa o tem vodijo ustrezno dokumentacijo. O svojem delu smo napisali tudi članek Prostovoljno socialno delo v Glasilu Mestne občine Ljubljana , 24/5, 2019, str. 48. V zvezi s člankom smo prejeli dopis Fakultete za socialno delo, v katerem nas opozarjajo na neustrezno rabo poimenovanja prostovoljno socialno delo , kar utemeljujejo s tem, da je socialno delo termin, ki označuje akademsko disciplino in tudi poklic, ki ga lahko opravljajo le osebe, ki so zaključile študij na Fakulteti za socialno delo UL. V naši zavesti je, da je prostovoljno-socialno delo termin in v tem smislu ga v šolstvu že desetletja uporabljamo in očitno se je prijel tudi v šolski praksi.
Terminološka
Protimikrobna odpornost
Prosimo vas za mnenje o slovenskem ustrezniku angleškega termina antimicrobial resistance , s katerim označujemo odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. V slovenščini se najpogosteje pojavljata dva ustreznika, in sicer odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom , ki je natančnejše, vendar opisno poimenovanje, in protimikrobna odpornost , ki je gospodarnejše, vendar po mnenju strokovnjakov pojma ne označuje ustrezno.
Terminološka
Prst in tla
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
Število zadetkov: 35