Zadetki iskanja
1. zapisovati: časnikar beleži izjave; beležiti si podatke / aparati natančno beležijo hitrost / zastar., pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem
2. publ. ugotavljati, opažati: v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga / naši plavalci beležijo letos lepe uspehe imajo, dosegajo
poklicni sodelavec časopisa: časnikar pri Delu je; časnikarji in fotoreporterji so obsuli kozmonavta
čásnikarica -e ž, člov. (ȃ)
čásnikarka -e ž, člov. (ȃ)
čásnikarjev -a -o (ȃ)
čásnikaričin -a -o (ȃ)
časopísarka -e ž, člov. (ȋ)
časopísarjev -a -o (ȋ)
nevédni -ega m, člov. (ẹ́) poučiti ~ega
nevédnost -i ž, pojm. (ẹ́) reči kaj iz ~i; ostati v ~i
1. novinar, ki na kratko poroča o čem novem: spletni novičar; bil je novičar in komentator, predvsem pa reporter
2. sodelavec lista Kmetijske in rokodelske novice: Stritarjeva polemika z novičarji
3. star. posredovalec novic: bil je za novičarja vsej okolici
// zastar. sel, kurir: poslali so novičarja
● knjiž. bil je novičar pri večernem listu novinar, časnikar
novíčarka -e ž, člov. (ȋ)
novíčarjev -a -o (ȋ)
novínarka -e ž, člov. (ȋ) časnikarka
novínarjev -a -o (ȋ)
1. nav. mn. košček svinjskega mesa, ki ostane pri topljenju slanine: zabeliti z ocvirki; mastni ocvirki; skleda žgancev z ocvirki; pren. svoje pripovedovanje je belil z mastnimi ocvirki
2. nav. mn., ekspr. pozornost zbujajoč podatek ali dejstvo: v noveli je precej zgodovinskih ocvirkov; časnikar je v opisu turističnih krajev navedel tudi nekaj ocvirkov: javna razsvetljava je pokvarjena, bazen ne funkcionira, sprehajališča so zanemarjena
3. virusna bolezen z mehurčastimi izpuščaji na koži ali na sluznici, med. herpes: spet ima ocvirek na ustnicah
Zanima me, od kod izvira izraz krovstvo. Če se držimo teme o gradbeništvu, so izrazi zidarstvo, opekarstvo, betonarstvo ... povezani/izpeljani z materialom/elementom, s katerim se ukvarjajo. Krovstvo, ki se nanaša na polaganje strehe, pa res ne vem, od kod izvira.
1. vohajoč se približevati na več mestih: pes ga je ovohaval in mahal z repom; živali sta se prijazno ovohavali
2. zaznavati, ugotavljati z vohom: ovohavati hlapljive snovi / ovohavati smrad vohati, duhati
3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do česa: dolgo so ovohavali njihovo skrivališče, pa ga niso našli
// s prikritim opazovanjem ugotavljati mnenje, mišljenje drugega: previdno so se ovohavali
● ekspr. fant je ovohaval motor od vseh strani ogledoval; ekspr. podjetni časnikar je spretno ovohaval zasebno življenje znanih ljudi si prizadeval o njih čim več izvedeti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »