Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ájvar -ja m (ȃ)
gastr. hladna omaka iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: žlica ajvarja; čevapčiči s čebulo in ajvarjem; ajvar in gorčica; v prid. rabi: ajvar solata
brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínjeu̯ brínjeva brínjevo] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz brinov po zgledu brinje
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
    1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
      1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
    2. manjša buča
    3. priprava ali njen del trebušaste oblike
    4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
      4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: buča
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]
    1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
    2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: buča
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: cvet - več ...
SSKJ²
čebúla -e [tudi čəbulaž (ú)
1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine
 
bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica
2. star. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
Celotno geslo Sinonimni
čebúla -e ž
začimbna rastlina s cevastimi listi ali njen omeseneli podzemeljski delpojmovnik
SINONIMI:
nar. čebul, ekspr. čebulica, nar. luk1
GLEJ ŠE SINONIM: čebulica
GLEJ ŠE: ura1
SSKJ²
čebúlar -ja [tudi čəbularm (ȗ)
1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
♦ 
bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
Celotno geslo Sinonimni
čebúlar -ja m
1.
kdor prideluje, prodaja čebulopojmovnik
SINONIMI:
nar. lukar
2.
rdeče pisano poletno jabolkopojmovnik
SINONIMI:
agr. rdeči astrahan
GLEJ ŠE: goba, jabolko
Botanika
čebúlasti geofít -ega -a m
SSKJ²
čebúlen -lna -o [tudi čəbulənprid. (ȗ)
nanašajoč se na čebulo: čebulni listi; čebulno seme / čebulna juha, omaka / čebulna barva
 
vrtn. čebulne rastline čebulnice
Pravopis
čebúlica -e [če tudi čə] ž (ú) manjš. tulipanova ~; poud. narezati ~o in korenček |čebulo|
Celotno geslo Sinonimni
čebúlni -a -o prid.
ki je v zvezi s čebulo
SINONIMI:
nar. lukov
GLEJ ŠE: čebulnica, juha, seme
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]
    1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
      1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
SSKJ²
čêsnik -a m (é)
nar. zahodno česen: kupila je čebulo in česnik
SSKJ²
čevápčič -a m (ȃ)
nav. mn. na žaru pečen svaljek sesekljanega mesa: čevapčiči s čebulo
číčerka číčerke samostalnik ženskega spola [číčerka]
    1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cicerchia < lat. cicercula, iz cicer - več ...
SSKJ²
číli -ja m (ȋ)
1. feferonu podobna sorta paprike ali njeni drobni koničasti pekoči plodovi: pridelovati čili; v posodi prepražimo sesekljano čebulo, ingver in čili; svež čili
2. začimba iz zmletih posušenih plodov te rastline: ščepec čilija; žlička čilija v prahu
garnéla garnéle samostalnik ženskega spola [garnéla]
    1. majhen rak s prosojnim, bočno rahlo sploščenim trupom in tankimi nogami, ki živi zlasti v morju; primerjaj lat. Caridea
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Garnele iz star. niz. garneel ‛garnela’, nejasnega izvora - več ...
Število zadetkov: 93