Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
izleči2 -čemdov. → izvleči
Svetokriški
izreči -čem dov. izreči: nej mogal beſſede ſrezhi nedol. ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi nedol. ǀ Kateriga Bug sa volo njegove velike pregrehe je gajshlal taku mozhnu de isrezhi nedol. ſe nemore ǀ kumaj to ſapuvid ſrezhe 3. ed., kar prezei en valvu perleti ǀ kumaj te nesramne beſsede srezhe 3. ed., ter hudizhu ſvoio nezhisto dusho zhes da ǀ Bugaio, Alleluja srezheio 3. mn., zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio ǀ kakor je bil srekal del. ed. m S. Franciscus Xaverius ǀ kumai je bil letu ſrekal del. ed. m, kar en valvu perleti, inu vſiga ſmozhi ǀ kumaj shteri beſſede je bil srekil del. ed. m, de nei vedil ni naprei, ni nasai ǀ je imel en taku dober ſpomin, de trydeſſeti taushent imen ſo njemu naprei brali is Bukui, on je vſe lete spured isrekal del. ed. m, kakor de bi yh is Bukui bral
Svetokriški
izvleči -čem dov. izvleči: Ti ſi taiſto dusho v' ta vezhni paku perpravil, tedaj bi imel spet taiſto s' pakla islezh nedol., inu Bogu jo povernit ǀ ga ima s'Tempelna vun slezhy nedol. inu vmorit ǀ tu kamenje odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe 3. ed., inu oſdravi ǀ Peter hitru tezhe k' mory, ternik vershe, ribo vun sleizhe 3. ed. ǀ voda v'shternah martua ſtoy, ſe negane, inu aku po ſili ſe vun naslezhe +3. ed. obenimu nenuza ǀ ga peleta k' grobu tiga ohernika, ga is groba slejzheta 3. dv. ǀ yh vmorite, v'tem kir kry, inu blagu shnyh slezhete 2. mn. ǀ slezhij vel. 2. ed. vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh ǀ bom jeſt tebi ta tern s' noge sleku del. ed. m ǀ onij ſo bilij njega is shterne isulekli del. mn. m, inu ſo ga Israeliterjem predali ǀ ſo raunu kakor lothava shena, katero pò vſi ſili Angeli ſo bily s' ſodome slekli del. mn. m
Svetokriški
obleči1 -čem dov. obleči: v'ta nar lepshi guant ga pusti oblezhi nedol. ǀ s' tvojo dobro volo lahku oblezhesh 2. ed. ta ohzetni guant ǀ suojo krono sapusti, inu eno Minihsko kutto oblezhe 3. ed. ǀ aku poprej ſvojo kosho neslezhe, inu eno novo neoblezhe +3. ed. ǀ ſe sleizhete, inu tiga naſiga oblezhete 2. mn. ǀ v'Capucinersko ſuknio ga oblezheio 3. mn. ǀ oblezite vel. 2. mn. ta shlahtni gvant Christusa Iesuſa ǀ Oblezhite vel. 2. mn. ga v' moj krajlevi gvant, ter poſſadite ga na mojga ner lepshiga kojna ǀ ga je bil vſhelesni guant oblekil del. ed. m ǀ de bj ga s'enem restarganim guantam obleku del. ed. m ǀ je te nage oblekal del. ed. m, inu te lazhne naſſitil ǀ ta perva je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla del. ed. ž, hisho osnashila ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe ſo oblekli del. mn. m ǀ nashe nove gvante ſmò oblekle del. mn. ž obleči se obleči se: ſi nevupa s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi nedol. ǀ v'nje offertni guant ſe oblezhe 3. ed., inu v'shpegu ſe sazhne gledat ǀ prezei ona ſe obleizhe 3. ed., inu olepotizhi ǀ ſe oblejzhe 3. ed., ga gleda, mu dopade, drugem ga kashe ǀ ſe taku offertnu oblezhejo 3. mn. kakor de bi shle na ſemein ſe pradaiat ǀ ſe je oblekil del. ed. m s' gvantam naſhe zhloveske nature ǀ v'shelesni gvant ſe je oblekal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vſtala, lepu ſe je oblekla del. ed. ž ǀ ſte slekli vashe firbizhne guante, katire ſte ob puſti noſſili, ter s' pohleunimi ſte ſe oblekli del. mn. m
Svetokriški
obteči -čem dov. obteči: vſe pregleda, inu obtezhe 3. ed. (III, 335)
Svetokriški
opeči se -čem se dov. 1. opeči se: ſe yh dotaknejo, ter ſe opezhejo 3. mn. ǀ ſe bò ſilnu opekel del. ed. m ǀ ſe je bila takuszerala, inu na ſonzi opekla del. ed. ž, de nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ nekateri ſe ſo opekli del. mn. m, inu sbodli 2. speči se: kakor pishata ſe ſo bile opekle del. mn. ž/s, Salamandra yh je bila posherla
Svetokriški
oteči -čem dov. oteči: ta zartana kosha plava rata, inu otezhe 3. ed. (IV, 459) ǀ kaj s'eno bolesan ima, de y je taku trebuh otekal del. ed. m (I/2, 195) ǀ nigove liza ſo bile otekle del. mn. ž/s (II, 475)
Svetokriški
poreči -čem dov. reči, poreči: Satorai porezhem 1. ed. s'Oleastram ǀ taku od vaſs shiher porezhem 1. ed. de ſte Angeli ǀ Nezh naporezhem +1. ed. od S. Catharine Senenſis ǀ kaj porezhesh 2. ed. k' temu na ſodni dan ǀ takrat Bug porezhe 3. ed. ǀ Satorai shiher ſledni s'Davidom porezhe 3. ed. ǀ Satorai shiher ſledni s'Davidom porezh 3. ed. ǀ shiher porezhemo 1. mn. s' S. Paulam ǀ kar vy porezhete 2. mn., bom jeſt tudi poterdil
Svetokriški
poteči -čem dov. steči: kakor bosh Ti mene potegnil, prezei sa Tabo potezhem 1. ed. ǀ takorshne nature so shene, pokashy shenkinge potezhe 3. ed. kamer hozhesh ǀ Gdu bo taku nemaren, de prezej nepotezhe +3. ed. pod plajsh ſvoje lube Mattere Mariæ ǀ vſy potezhemo 1. mn. tebe gledat ǀ kadar vy bote letu vidili prezej potezhete 2. mn. h'taistim ǀ dajte ym vy dober exempel taku one potekò 3. mn. po vashih ſtopinah ǀ moje kulla ſim dobru pomasal, ſe troshtam de naprej poteko 3. mn.
Svetokriški
potolči -čem dov. potolči: Jeſt pak tudi hozhem Apolloni sobe potauzhi nedol., inu podrejti ǀ sobe potouzhi nedol., inu podrejti ǀ po lejti poshlem tozho de vashe vinograde pobye, ſozhiuie potolzhe 3. ed. ǀ ta mladi porod potouzhe 3. ed. s'Camejnam
Svetokriški
povleči -čem dov. povleči: v'globozhino tiga pakla yh poulezheio 3. mn. (II, 302)
Svetokriški
preteči -čem dov. 1. miniti: tudi nema ena minuta pretezhi nedol., de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili ǀ hitru pretezhe 3. ed. vſe kar zhloveka na semli reslushtat more ǀ Pojmo igrat, quartat de zhaſs inu dan pretezhe 3. ed. ǀ kadar ura pretezke 3. ed., fironk ſe potegne, inu je vſe vun ǀ tedne, meſize, inu leita pretekò 3. mn., de nesmolish en Sveti Roshenkranz ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo 3. mn. ǀ de bi skorai taiſta grenka ura pretekla del. ed. ž ǀ vſhe poli leta, ali enu letu je preteklu del. ed. s, de nej ſim bil per ſpuvidi ǀ premislite de taiſte minute, tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle del. mn. ž ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta pretekle del. mn. ž/s 2. tekoč prečkati: Sim okuli semle ſe vertil, inu taiſto pretekil del. ed. m 3. prehiteti: nekatere vduve, de ſi lih ſtare ſo dekelze pretekle del. mn. ž, inu od miſe odrinile
Svetokriški
priteči -čem dov. priteči, priti: pertezhe 3. ed. Krajleua uahta popadeio Eduvarda ǀ kadar pride na rihtni plaz, pertezhe 3. ed. niegova ner lubishi Hzhy ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò 3. mn., ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ en ſtrashan vuol je bil pertekil del. ed. m ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala, katera pre hitru je pertekla del. ed. ž ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou perteklu del. ed. s ǀ ſta bila pertekla del. dv. m dua Medveda ǀ ſo bily kjekaj pertekli del. mn. m ta ſtrashni shpektakel gledat
Svetokriški
sekati -am/-čem nedov. sekati: Hraſt lahku ſe puſtj ſekat nedol. ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat nedol., resat, inu shgati ǀ ſikera s' katero derua ſeka 3. ed. ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo 1. mn., deremo, s'nogami po nyh hodimo ǀ mi purmanom glave ſeizhemo 1. mn., kakor ſaurashnikom ǀ drugi veje is drives ſekajo 3. mn., inu po poti potreſsajo ǀ Reſſite li je djal Iacob, inu ſekajte vel. 2. mn. moje vude od mojga trupla ǀ v'prasnik je derua poberal, inu ſekal del. ed. m ǀ sekere s'katerimi ſo yh ſekali del. mn. m ǀ hudizhi ga bodò do vekoma sekali del. mn. m
Svetokriški
sleči -čem dov. sleči: sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi nedol. ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi nedol., inu sa roke obeiſit ǀ S. Clara ſvoje lepe guante slejzhe 3. ed. ǀ Achilles Slejzhe 3. ed. ſvoj gvant ǀ kadar ſlezhe 3. ed. ſvoje shlahtne gvante ǀ to ſtaro tardo kosho ſlèzhe 3. ed., inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ Thamar en dan shlejzhe 3. ed. ſvoj trorarski gvant ǀ ſvojo kosho neslezhe +3. ed., inu eno novo neoplezhe ǀ do nagiga jo slezhejo 3. mn. ǀ ga slezheio 3. mn., kar prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio ǀ Iyh ſlezheio 3. mn. ǀ do naſiga ga shlezhejo 3. mn. ǀ do par naſiga ga shelzhejo 3. mn. ti ajdoushi Rabelni ǀ On je ſvoje offertne Krajleve gvante bil slekil del. ed. m ǀ je bil kuto ſlekil del. ed. m, s'kloshtra pobegnil ǀ ſvoi Krajlevi gvant je bil slekel del. ed. m ǀ ſuoj Kralevi guant je bila slekla del. ed. ž ǀ ſo bily slekli del. mn. m njemu to lepo ſukenzo ǀ S. Jerneju pak kosho ſo bily slekli del. mn. m ǀ Se nenajdeio vezh Martini, de bi ſebe ſlekli del. mn. m ǀ Ie padel mej RasbojniKe: ty ſo ga slejKli del. mn. ž, inu Stepli ǀ Hzhere bi do koshe Ozheta, inu Mater slekle del. mn. ž sleči se sleči se: ſe sleizhete 2. mn., inu tiga naſiga oblezhete ǀ do par naſiga ſe je bil slekil del. ed. m pred Shkoffam Aſſianskem ǀ dokler ſo ſe bili slekli del. mn. m nej ſo bily gaishlani
Svetokriški
speči -čem dov. speči: ga imaio na raſin natekniti, inu pozhaſsu ſpezhi nedol. ǀ vejmo, de taiſto vogu de ſi lih gorezh Angela spezhi nedol. nej mogal ǀ je bil dal eniga Fashana ſpezt nedol. ǀ gledaj de yh dobru ſpezhesh 2. ed. ǀ lete hitru perpravi skuha, inu spezhe 3. ed. v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe, ali serne ǀ on je tu sdrelu ſhitu shell, mlatil, kroh samejſil, inu spekal del. ed. m ǀ eno pogazho je bila njemu spekla del. ed. ž speči se opeči se: ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere de bi ſe nespekal +del. ed. m
Svetokriški
stolči1 -čem dov. stolči: Je puſtil ſtauzh nedol. fige, ter is taiſtih en flaishter ſturi ǀ nuzh pred ſpuvidio dobru ſtauzhi nedol. ǀ ſe je puſtil ſtouzh nedol. s' shibami, s' gaishlami, inu s' kladouam ǀ Leta kamen ſe drobnu ſtauzhe 3. ed., inu ſe da temu bolniku veni ſerzhni vodi ǀ lete je bil vſe ſtoukal del. ed. m kakor moko
Svetokriški
teči -čem nedov. 1. teči, tj. premikati se v teku: Kadar ſe ſaina, de vidi Saiza tezhi nedol. ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige tezh nedol. ogin pogaſſiti ǀ pade ena shivina veno jamo, ti tezhesh 2. ed. taiſti vun pomagat ǀ Oh sonze, sakaj hitrei netezhesh +2. ed. ǀ ta shena hitru tezhe 3. ed. k'Iesuſu ǀ Poſtojna netezhe +3. ed., ampak kakor ſtrela letj ǀ s' shkodo vashiga shivota, inu blaga kiekaj tezhete 2. mn. ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi sa nijm tekò 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko 3. mn. pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ hlapzi tezheo 3. mn. vrata operat ǀ po potu tuojh S. Sapuvidi netezheio +3. mn. ǀ tezi vel. 2. ed. k'ſtudenzu te ſapuvidi ǀ tezite vel. 2. mn. k' njemu, kir vaſſ iszhe ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal del. ed. m, bi ga objel, inu myr ſtoril ǀ Paſs pak kateri je ſvojm Gospudam tekil del. ed. m ǀ gdu bi bil v'mesti de bi ne tekel del. ed. m njega gledat ǀ je tekla del. ed. ž ſe skriti pod en figavu dreu ǀ Cellu mejstu je teklu del. ed. s njegovo truplu gledat ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla del. dv. m povedat ǀ ona dua bodo sa kruham tekla del. dv. m ǀ ubushjzi ſo vezhkrat sa njim tekli del. mn. m ǀ ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle del. mn. ž njega gledat 2. teči, tj. premikati se (o tekočini): sazhne voda v' zholn tezhi nedol. ǀ kakor voda, katera tezhe 3. ed. po semli ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò 3. mn. ǀ tuoje vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe teko 3. mn. ǀ enu morie, v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo 3. mn. ǀ ta ſtudeniz je njemu v' garlu tekal del. ed. m ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku del. ed. m ǀ s'skale Israelitarjam je voda tekla del. ed. ž ǀ de bi pozhaſſi voda noter netekla +del. ed. ž ǀ Mleku, inu med je po taiſti teklu del. ed. s ǀ ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle del. mn. ž 3. biti v obtoku: kamenitvi, inu leſſeni danary ſo tekli 3. mn.
Svetokriški
tolči -čem nedov. tolči, tepsti: s' shelesnimi ketnamy sazhneo tauzh nedol. ǀ glasnu ſazhne vpyti, s'glavo ob ſteno tauzhi nedol. ǀ s' glavo v'sijd tauzhe 3. ed. ǀ vſe skuſi tauzheio 3. mn. inu pilio ǀ poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo 3. mn. taraio, predeio ǀ bolesni, inu potrebe naſs tauzheio 3. mn. ǀ po Synu Boshjmu Chriſtusu JESVSV touzheio 3. mn. ty greshni ludje kakor kovazhi po naklu ǀ Kadar je tu resbelenu shelesu taukil del. ed. m ǀ ta hudobni Cain ga je s' enem polenam taukal del. ed. m ǀ s' duema kladuama ſo taukli del. mn. m tolči se tolči se: S. Hieronymus s'enem shpizhestam kamenam po nagih perſah ſe tolzhe 3. ed.
Svetokriški
trči (?) -čem nedov. teči: kadar hudizh jo uabi k'taisti greshni perloshnosti, terzhe 3. ed. po nozhi, po blati, inu po ſnègi, katera v'Cèrku nej mogla pojti, de bi shuline nevublatila, cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila de je trudna, ali eno Samo uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe (I/1, 130 s.) Če je nastavek upravičen, beseda korensko ustreza hrv. tr̀čati ‛teči’. Vendar se zdi bolj verjetno ta hapaks legomenon pojmovati kot tiskarsko napako namesto tezhe.
Število zadetkov: 24