Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
čeméren tudi čméren -rna -o [prva oblika čəmerən in čemerənprid., čemérnejši tudi čmérnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki je (navadno) slabe volje: čemeren človek; fant je čemeren in zadirčen; postajal je vedno bolj čemeren; čemerna starikava ženica / čemeren obraz / čemeren jesenski dan; čemerno vreme neprijetno, pusto
    čemérno tudi čmérno prisl.:
    gostje so se držali prav čemerno; mož ji je čemerno odgovoril
SSKJ²
razčemériti1 -im tudi razčmériti -im [prva oblika rasčəmeriti in rasčemeritidov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. povzročiti, da postane kdo čemeren: slabo vreme ljudi razčemeri
    razčemériti se tudi razčmériti se
    postati čemeren: hitro se razčemeri / ob slabi novici se mu je razčemeril obraz
SSKJ²
dremôten -tna -o prid. (ó)
1. ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli
// knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov
2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba
    dremôtno prisl.:
    svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto
SSKJ²
kázati tudi kazáti kážem nedov. (á á á)
1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje
// s prislovnim določilom usmerjati pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: kazati proti vratom; kazala je na desno stran, za njim; s palico kazati po zemljevidu
// navadno v zvezi s pot voditi1, usmerjati: ženska nama je kazala pot / vozil je naprej, da je kazal pot; pren., knjiž. kazati pot do sreče
2. dajati podatke, informacije o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro / ura kaže enajst je enajst / tehtnica je kazala več, kot je mislil / mali kazalec kaže ure, veliki minute
3. nav. ekspr. imeti kaj vidno, opazno: krilo je prekratko in spet kaže noge / kazala je dve vrsti belih zob / strgan plašč je kazal podlogo; dvorišče kaže red in snago; na levi strani se kažejo ostanki nekdanjega gradu / slika kaže dekle v narodni noši na sliki je dekle; narediti kaj tako, kot kaže slika kot je na sliki
4. biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca kaže izgubo / podatki kažejo gmotno stanje; anketa kaže, da zanimanje za to raste / poskusi kažejo na podobnost med njima da sta si podobna; zdravje kaže na boljše / ta ideologija kaže vpliv kozmopolitizma
// nav. 3. os., z odvisnim stavkom izraža možnost, verjetnost: ni kazalo, da bi ga našli; kaže, da ima prav; kazalo je, da so ga odpustili / kaže, da bo lepo vreme / z njim slabo kaže / kakor (vse) kaže, si položaja ni bistveno izboljšal
5. nav. 3. os., navadno s prislovnim določilom imeti take zunanje znake, iz katerih se da predvidevati kaj: letina dobro, slabo kaže; sadje lepo kaže; ne kaže mu nič dobrega / ekspr. vreme še kar kaže lepo kaže / obraz kaže na jok da bo jokal; nebo kaže na dež / star. kaže se mu izguba da bo imel izgubo
6. delati vidno, opazno
a) razpoloženje, stanje: kazala je veliko jezo; javno ne kaže svoje ljubezni do nje; sovraštvo kažejo v besedah in dejanju / obraz je kazal sočutje, strah / to se lepo kaže v zgradbi hrbtenice
b) lastnost, značilnost: kazal je štirideset let; proti njej se kaže junaka / ta človek kaže zdrave nazore / na zunaj je kazal poštenost / z oslabljenim pomenom v šoli ni kazal pridnosti / nav. ekspr. ta obleka ga je kazala veliko mlajšega
c) razmerje, odnos: ta fant kaže veliko nadarjenost za glasbo; kaže velik smisel za pisanje / zaenkrat kaže voljo do dela
// nav. ekspr. imeti (vidno, opazno): umorjeni je kazal globoko rano / hrib že kaže zimsko lice; murve so kazale prvo brstje
7. nav. 3. os., ekspr., z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost narediti, storiti kaj: o tem kaže govoriti; ne kaže hoditi tja; niti minute ne kaže izgubljati; tega ne kaže zavreči / premišlja, kaj bi kazalo narediti / ob novem romanu se kaže vsaj malo zamisliti / temu človeku kaže pomagati / zastar. otrok kaže biti ubogljiv zdi se, da je
// elipt., navadno z nikalnico, v zvezi z drugega izraža verjetnost ene, edine možnosti: vdal sem se, drugega mi ni kazalo; ne kaže mi drugega, kakor potrpeti; ekspr. kaj mu je sploh še kazalo drugega
● 
ekspr. to že od samega začetka ni nikamor kazalo ni dajalo upanja na uspeh, ugodno rešitev; ne kaže svojih let videti je mlajši, kot je v resnici; ekspr. vsemu svetu kaže fige, jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ves čas jim je kazal hrbet bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; kazati komu jezik moliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. na filmskem platnu kažejo kavbojke predvajajo, so na sporedu; ekspr. kaže kosti, rebra zelo je suh; ekspr. pričel je kazati svoja leta dobivati za svojo starost značilne poteze, znake; ekspr. spet kaže čemeren obraz je slabe volje; ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; kaže dobro voljo pripravljen, voljen je kaj storiti, pomagati; ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. ljudje bi s prstom kazali za njim obsojali ga, imeli ga za krivega; ekspr. vzela sta se, ker je obema kazalo ker so bile okoliščine, prilike ugodne, primerne; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev
    kázati se tudi kazáti se
    delati tako, da se lahko kaj gleda, opazuje: kazal se je v ponošenem cilindru / rada se kaže ljudem; ni se rad kazal v javnosti hodil med ljudi; nastopal / življenje se mu kaže v pravi luči
    kazáje :
    vlekel ga je s seboj, kazaje na grm; kazaje s pogledom, prstom proti sobi
    kažóč -a -e:
    zastar. govoril je, kažoč nanjo; kažoč ji pot
SSKJ²
grížast1 -a -o prid. (ȋ)
1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves
// siten, čemeren: ne bodi tako grižast
2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci
 
čeb. grižasta čebela
SSKJ²
grížav -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima grižo: grižav bolnik
 
čeb. grižava čebela
2. slabš. slaboten, bolehen: vsa družina je bolj grižava / vesel je bil še tako kislih in grižavih jabolk nezrelih, slabih
// siten, čemeren: kdo le mara tako grižavega človeka
SSKJ²
ljudomŕznik -a m (ȓ)
knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: postati ljudomrznik; čemeren ljudomrznik
SSKJ²
meglovít -a -o [məglovitprid. (ȋ)
zastar. meglen: čemeren, meglovit dan / meglovite teorije
SSKJ²
načemériti -im tudi načmériti -im [prva oblika načəmeriti in načemeritidov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti kaj čemerno: načemeriti obraz
    načemériti se tudi načmériti se
    postati čemeren: ob tej novici se je načemerila
SSKJ²
obrégati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑ekspr.
1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo: ob vsakega se obrega / obregati se ob način dela / obregati se nad stanovanjem jeziti se, kritizirati ga
2. nejevoljno, zadirčno govoriti: postal je čemeren in se je začel obregati; kakšno je to vaše vino, se je obregal
SSKJ²
zlôben -bna -o prid., zlôbnejši (ó ō)
ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zlobni ljudje so se smejali njegovi nesreči; bil je čemeren in zloben; zloben kot hudič / biti zloben do koga; ne bodi (tako) zloben
// ki izraža, kaže zlobo: zloben izraz okrog ustnic; njegove oči so dobile zloben lesk; reči kaj z zlobnim nasmeškom; zloben pogled
// ki vsebuje zlobo: zloben namen; zlobna misel, pripomba
● 
on se tega ni spomnil ali, če sem malo zloben, ni vedel izraža neprimernost trditve; ekspr. ima zloben jezik rad zelo slabo govori o ljudeh, opravlja; ekspr. varovati se zlobnih jezikov opravljivcev
    zlôbno prisl.:
    zlobno namigovati na kaj; zlobno se posmihati
SSKJ²
čemériti se -im se tudi čmériti se -im se [prva oblika čəmeriti se in čemeriti senedov. (ẹ́ ẹ̑)
čemerno se držati, biti čemeren: vsi v hiši se čemerijo; kaj bi se čemerili, raje zapojmo
SSKJ²
čemérnež -a [čəmernež- in čemernež-m (ẹ̑)
ekspr. čemeren človek: njegova knjiga spravi celo čemerneže v smeh; to je siten čemernež
SSKJ²
čmeríka tudi čemeríka -e [druga oblika čəmerika in čemerikaž (í)
1. ekspr. čemeren človek: ne bodi no taka čmerika! ne maram čmerik / kot nagovor kaj sitnariš, čmerika kisla
2. slabš. zelo kislo vino: drži se, kot bi pil samo čmeriko
♦ 
bot. visoka strupena rastlina vlažnih gorskih travnikov, Veratrum album
SSKJ²
čmeríkast tudi čemeríkast -a -o [druga oblika čəmerikast in čemerikastprid. (í)
ekspr. čemeren: čmerikast možak
SSKJ²
čmeríkav tudi čemeríkav -a -o [druga oblika čəmerikav- in čemerikav-prid. (í)
ekspr. čemeren: čmerikav in odljuden človek; ima čmerikavo ženo / starka s čmerikavim obrazom / že ves dan je čmerikave volje; čmerikavo vreme
SSKJ²
čmeríkavec tudi čemeríkavec -vca [druga oblika čəmerikavəc in čemerikavəcm (í)
ekspr. čemeren človek: rada ima vesele ljudi, čmerikavcev ne mara
SSKJ²
hudomúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera
2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen
    hudomúšno prisl.:
    hudomušno se nasmehniti, pomežikniti
SSKJ²
kislogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
knjiž. čemeren, žalosten: kislogleda ženska
SSKJ²
mrčézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nar. čemeren, mrk2oče je mrčezen hodil po sobi / ženska mrčeznega obraza
Število zadetkov: 22