v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.
Voda se bistri.
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Vezljivostni G
bistríti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
Celotno geslo
Vezljivostni G
blanšírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.
Celotno geslo
Vezljivostni G
brísati bríšem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.
/Neusmiljeno/ ga je brisal.
Celotno geslo
Vezljivostni G
česáti čéšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).
/Jezno/ je česal papir (s sten).
Celotno geslo
Vezljivostni G
čístiti -im nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj odstranjevati umazanijo, prah
Ves dan čisti in pospravlja.
Ves dan čisti in pospravlja.
2.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto
/Istočasno/ čisti čevlje in okna.
/Istočasno/ čisti čevlje in okna.
3.
kdo/kaj načrtno delati koga/kaj boljšega, uporabnejšega
(S posebnim sitom) so čistili žito (za seme).
(S posebnim sitom) so čistili žito (za seme).
4.
iz medicine kdo/kaj iztrebljati kaj
Čisti si črevesje (z odvajali).
Čisti si črevesje (z odvajali).
5.
iz vojaštva kdo/kaj iztrebljati kaj
Vojaki čistijo teren (z minami).
Vojaki čistijo teren (z minami).
Celotno geslo
Vezljivostni G
čístiti se -im se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izgubljati š kod ljive snovi, motnost
Voda v potoku se čisti.
Voda v potoku se čisti.
2.
iz čebelarstva kaj iztrebljati se
Čebele se čistijo.
Čebele se čistijo.
3.
iz medicine kaj izgubljati gnoj
Rana se /sama/ čisti.
Rana se /sama/ čisti.
Celotno geslo
Vezljivostni G
dŕgniti -em nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj močno pritiskati na koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drgne /s prstom/ po šipi.
/Živčno/ drgne /s prstom/ po šipi.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno uporabljati, obravnavati koga/kaj
Še vedno drgne šolske klopi.
Še vedno drgne šolske klopi.
3.
slabšalno kdo/kaj igrati
Čelist in violinist sta kar naprej drgnila.
Čelist in violinist sta kar naprej drgnila.
4.
čustvenostno kaj oglašati se
V travi so drgnili črički.
V travi so drgnili črički.
Celotno geslo
Vezljivostni G
dŕsati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj močno pritiskati na/ob koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje / kod
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.
3.
kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.
Celotno geslo
Vezljivostni G
frizírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno urejevati lase, dlako
/Samovšečno/ je friziral (s posebnim glavničkom).
/Samovšečno/ je friziral (s posebnim glavničkom).
2.
kdo/kaj urejati koga/kaj
/Po cele ure/ se frizira, včasih pa tudi druge.
/Po cele ure/ se frizira, včasih pa tudi druge.
3.
kdo/kaj urejati, gladiti koga/kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) friziral dolgo brado.
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) friziral dolgo brado.
4.
iz avtomobilizma, žargonsko kdo/kaj prirejati kaj na višje obrate
(Dirkačem) je friziral avtomobile (z močnejšimi oz. višjeobratnimi motorji).
(Dirkačem) je friziral avtomobile (z močnejšimi oz. višjeobratnimi motorji).
Celotno geslo
Vezljivostni G
jasníti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno delati kaj bolj jasno, čisto
Veter jasni nebo.
Veter jasni nebo.
Celotno geslo
Vezljivostni G
jasníti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati jasen-no, zelo prozoren-rno
Nebo se jasni.
Nebo se jasni.
Celotno geslo
Vezljivostni G
kópati tudi kopáti -am in -ljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj umivati koga/kaj po/pri/ob/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Nepokretne bolnike kopajo v posebnih kadeh.
Nepokretne bolnike kopajo v posebnih kadeh.
2.
iz fotografije kdo/kaj izpirati kaj po/pri/ob/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Še vedno mora filme kopati v določeni raztopini.
Še vedno mora filme kopati v določeni raztopini.
Celotno geslo
Vezljivostni G
krtáčiti -im nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj čistiti kot s krtačo kaj
/Istočasno/ krtači čevlje in hlače.
/Istočasno/ krtači čevlje in hlače.
Celotno geslo
Vezljivostni G
lupíti in lúpiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj
/Z močnim pritiskom/ in (z ostrim nožičem) je lupila tovrstne oreščke.
/Z močnim pritiskom/ in (z ostrim nožičem) je lupila tovrstne oreščke.
2.
kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj od/z/s koga/česa / pri/po/na/v/ob kom/čem /med/nad/pod kom/čim / kje / kod
(S strgali) je lupil lubje po vsej dolžini debel.
(S strgali) je lupil lubje po vsej dolžini debel.
3.
čustvenostno kdo/kaj izrabljati koga/kaj
Sin ju /brezobzirno/ lupi.
Sin ju /brezobzirno/ lupi.
Celotno geslo
Vezljivostni G
páriti1 -im nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj polivati, obdelovati kaj
Zelenjavo si je parila (s slanim kropom).
Zelenjavo si je parila (s slanim kropom).
Celotno geslo
Vezljivostni G
prepúščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj puščati
Izolacija /preveč/ prepušča (toploto).
Izolacija /preveč/ prepušča (toploto).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predirati kaj
Zdravnik (mu) je prepuščal gnojne bule na več delih telesa.
Zdravnik (mu) je prepuščal gnojne bule na več delih telesa.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predajati komu/čemu koga/kaj
Otroke ji je prepuščala (v varstvo in oskrbo) /kar s kratkim sporočilcem/.
Otroke ji je prepuščala (v varstvo in oskrbo) /kar s kratkim sporočilcem/.
Celotno geslo
Vezljivostni G
sesáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase spravljati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Mladič je sesal iz stekleničke.
Mladič je sesal iz stekleničke.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Otrok enkrat sesa dudo, drugič palec.
Otrok enkrat sesa dudo, drugič palec.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Nafto so sesali (z že zastarelimi črpalkami).
Nafto so sesali (z že zastarelimi črpalkami).
4.
čustvenostno kdo/kaj vpijati kaj
Korenine /intenzivno/ sesajo vlago.
Korenine /intenzivno/ sesajo vlago.
Število zadetkov: 17
Dostopnost