Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    á neskl. pril.  prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
    ♦ 
    lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
SSKJ
abecéda -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
     
    elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
  2. 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
SSKJ
álfa -e ž, tudi neskl. (ȃ) prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
 
ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran
    álfa neskl. pril.  prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa
     
    fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C
SSKJ
ázbuka -e ž (ȃ) ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici: tretja črka azbuke
SSKJ
b [in bə̀m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ə̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    neskl. pril.  drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije
    ♦ 
    gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
SSKJ
béta -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) druga črka grške abecede: beta [β], gama, delta
    béta neskl. pril.  drugi po vrsti: stranica nasproti kota beta
    ♦ 
    fiz. žarki beta in beta žarki elektroni, ki jih oddajajo mnoge radioaktivne snovi pri razpadanju
SNB
bétaSSKJ -- v prid. rabi (ẹ̑)
1. razvojen, nedokončan, nedovršen: beta faza in faza beta; beta testiranje in testiranje beta; Beta različica naj bi bila na voljo že do letošnjega decembra
2. med. ki se nanaša na označevanje položaja atoma ali atomske skupine v molekuli: Najpogosteje zlorabljani so v našem športu beta blokatorji, ki znižujejo krvni tlak in s tem pomirjajo – glej tudi béta... E gr. bẽta 'druga črka grškega alfabeta'
SSKJ
bórgis -a (ọ̑) tisk. tiskarska črka srednje velikosti med petitom in garmondom: članek v borgisu
SSKJ
briljánt -a (ā) brušen diamant: dragocen briljant se lesketa v prstanu
♦ 
tisk. najmanjša tiskarska črka
SSKJ
c [in cə̀m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ə̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje
♦ 
mat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi
    neskl. pril.  tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek
    ♦ 
    med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani
SSKJ
cícero -a (ȋ) tisk. osnovna merska enota v tiskarstvu, okrog 4,5 mm: širina stolpca je dvanajst cicerov
// črka te velikosti: staviti v ciceru; neskl. pril.: cicero črka
SSKJ
č [čé in čə̀m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, č čéja tudi č-ja (ẹ̄; ə̏) četrta črka slovenske abecede: strešica na velikem Č je zabrisana
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: beseda se končuje na č
♦ 
lingv. deležnik na -č
    č neskl. pril.  četrti po vrsti: odločba pod točko č
SSKJ
čáčka -e ž (ȃnav. mn.  
  1. 1. črta, narejena brez pravega namena: otrok dela čačke po papirju; potegniti čačko
  2. 2. slabš. nerazločno napisana črka: težko berem njegove čačke; čačke in čičke / podpisal se je z veliko čačko
    // podpis, ime: turisti mažejo zid s svojimi čačkami
  3. 3. knjiž., ekspr., v zvezi čička (in) čačka drobnarija, malenkost: prepirajo se za svoje čičke in čačke
SSKJ
čára1 -e ž (á) nav. mn., zastar. nerazločno napisana črka; čačka: ne vem, kaj pomenijo te čare; prim. čira čara ž
SSKJ
čŕka -e ž (ŕ) 
  1. 1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk
     
    tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami
  2. 2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona
    ● 
    črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu
SSKJ
čŕkica -e ž (ŕ) manjšalnica od črka: delal je majhne okrogle črkice / ekspr. niti črkice mi ni sporočil prav nič
SSKJ
d [in də̀m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, d déja tudi d-ja (ẹ̄; ə̏) peta črka slovenske abecede: napiši d; mali d
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči d
    neskl. pril.  peti po vrsti: odstavek d / 1. d razred
    ♦ 
    gled. abonma reda D; med. vitamin D in D vitamin; muz. ton d ton na drugi stopnji C-durove lestvice; D-dur durov tonovski način z dvema višajema; d-mol molov tonovski način z enim nižajem; šah. kmet na d-liniji v četrti navpični vrsti z leve strani
SSKJ
délta2 -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) četrta črka grške abecede: gama, delta [δ]
    délta neskl. pril.  četrti po vrsti: stranica nasproti kota delta
    ♦ 
    aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; metal. delta zlitina zlitina bakra, cinka, železa in svinca
SSKJ
diamánt -a (ā) 
  1. 1. najtrši drag kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo: brušenje diamantov; uhani z diamanti in safirji; steklo je počilo, kot bi ga razil z diamantom
     
    publ. črni diamant premog
  2. 2. pog. diamantno rezilo: rezati steklo z diamantom
    ♦ 
    min. ena izmed oblik ogljika; tisk. tiskarska črka, po velikosti med briljantom in perlom
SSKJ
é m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, é éja (ẹ̄) šesta črka slovenske abecede: polglasnik se navadno zapiše z e; vse eje bere ozko
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki e; široki e
    é neskl. pril.  šesti po vrsti: točka e ne potrebuje razlage / 2. e razred
    ♦ 
    med. vitamin E in E vitamin; muz. ton e ton na tretji stopnji C-durove lestvice; E-dur durov tonovski način s štirimi višaji; e-mol molov tonovski način z enim višajem; šah. kmet na e-liniji v peti navpični vrsti z leve strani
Število zadetkov: 118