- iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]
SSKJ²
bájen -jna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn) ; pogled na mesto je bajen; bajne izložbe
// ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote
2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja
1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn) ; pogled na mesto je bajen; bajne izložbe
// ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote
2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja
- bájno prisl.:
ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina
SSKJ²
bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑)
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
- bóže ekspr.:
bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili;
Pravopis
bóg1 -á m, člov. -u -á -u -om; -ôva/-á -ôv; -ôvi -ôv v zvezi hvala bogú (ọ̑ ȃ; v zvezi ȗ) verovati v ~a; ~ sonca; poud.: biti ~ v družini |imeti veliko veljavo|; prizor za ~ove |imeniten, čudovit|
bogínja -e ž, člov. (í) ~ sreče; poud. Ta ženska je njegova ~ |oboževanka|; nardp. |vedeževalka|
bogínja -e ž, člov. (í) ~ sreče; poud. Ta ženska je njegova ~ |oboževanka|; nardp. |vedeževalka|
SSKJ²
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
cmòk Frazemi s sestavino cmòk:
cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, cmòk v ústih, iméti cmòk v gŕlu
cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, cmòk v ústih, iméti cmòk v gŕlu
SSKJ²
SSKJ²
Pravopis
Prekmurski
Svetokriški
čuden -dna prid. čudežen, čudovit: zhuden im. ed. m je bil vni majhini glash, v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ zhudna im. ed. ž je bila mana sa vola nje ſlatkusti ǀ zhudna im. ed. ž gvishnu je bila shiba Mojseſsava ǀ Zvdna im. ed. ž, inu grosovitna reizh meni naprei pride ǀ Rojstvu Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu im. ed. s ǀ od taiſtiga zhudniga rod. ed. m Pilda govorj ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne rod. ed. ž, inu ſtrashne kuge ǀ Christus je bil prishal h'unimu zhudnimu daj. ed. m vejeriu ǀ je vidil en zhuden tož. ed. m lep peld ǀ videozh taisti zhudni tož. ed. m dol. zholn ǀ Masnik sbolij, inu eno zhudno tož. ed. ž bolesan ima ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ v'silnu zhudni mest. ed. ž podobi ǀ per taiſti sadni zhudni mest. ed. ž vezhery ǀ s'ſvojo zhudno or. ed. ž lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila ǀ Prèd taisto zhudno or. ed. ž, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ s' ſvojo zkudno or. ed. ž laſtnuſtio, inu mozhio tej ſemli pomagaio ǀ nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim or. ed. s drjveſsam tiga lebna ǀ zhudne im. mn. ž svesde ſe ſo vidile ǀ Sodbe, inu djaina Boshie ſo taku zudne im. mn. ž ǀ pod bodobo shtiryh zhudnih rod. mn. shivali ǀ lepe, zhudne tož. mn. ž, inu nuzne rizhy bodo vidili ǀ zhudna tož. mn. s jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ na vneh zhudnih mest. mn. lujtrah mu ſe je bil perkasal primer.> veliku zhudniſhi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ zhudniſhi im. ed. ž je ta S. Misa ǀ zhudnishi rod. ed. ž ſkriunusti nej na ſvèjtu, kakor je S. Rus. T. ǀ she zhudnishi rod. ed. ž nature je ta zhloveski jeſik ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. ž na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ Chriſtuſaue goſtorie ſò bile veliku zhudnishi im. mn. ž, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi tož. mn. m Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush presež.> danaſhhi dan nar zhudnjshi im. ed. m je imenuan ǀ ta nar zhudnishi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ bote sposnali de ta nar zhudnishi im. ed. ž skriunust Boshja bo ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi … nar zhudnishi im. ed. ž, inu nar lepshi ǀ Ta nar zhudnishi im. ed. s je morjè ǀ kateru dellu Boshje je tu nerzhudnishi im. ed. s ǀ nad tem nar ſveteſhim inu zhudniſhim or. ed. m S. Sacramentu
Celotno geslo
eSSKJ16
čuden2 -dna -o (čuden, čudan, čudin) pridevnik
1. ki se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čuden, nenavaden
1.1 ekspresivno ki se po nečem posebej razlikuje, loči od drugih; SODOBNA USTREZNICA: čudaški
2. ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežen
2.1 v zvezah z dejanje, delo dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. ki zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit
4. ki vzbuja velik strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: grozen, grozovit
4.1 ki prinaša veliko trpljenje, mnoge težave
5. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 36 delih
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ16
čudnoviten -tna -o pridevnik
ki vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
SSKJ²
čudovít -a -o prid., čudovítejši (ȋ)
1. ki zaradi izredne lepote vzbuja občudovanje: dan je bil čudovit; pogled na naše mesto je čudovit; zvezde so žarele s čudovitim ognjem; deklica ima čudovite lase; čudovita svetloba; dekle je čudovito; to je naravnost čudovito
// ekspr. nenavadno, izredno dober: bil je čudovit človek / razveselil se je čudovite ocene poezij / prijatelja sta čudovite volje
2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: čudovit red; delo je opravljeno s čudovito natančnostjo / tak čudovit mir je tu; čudovita hitrost / iron. čudovita jezikovna mešanica
1. ki zaradi izredne lepote vzbuja občudovanje: dan je bil čudovit; pogled na naše mesto je čudovit; zvezde so žarele s čudovitim ognjem; deklica ima čudovite lase; čudovita svetloba; dekle je čudovito; to je naravnost čudovito
// ekspr. nenavadno, izredno dober: bil je čudovit človek / razveselil se je čudovite ocene poezij / prijatelja sta čudovite volje
2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: čudovit red; delo je opravljeno s čudovito natančnostjo / tak čudovit mir je tu; čudovita hitrost / iron. čudovita jezikovna mešanica
- čudovíto prisl.:
ledeniki so se čudovito blesketali v soncu; ima čudovito dober spomin
Pravopis
čudovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ dan; poud.: ~ človek |nenavadno, izredno dober|; ~a hitrost |zelo velika|
čudovítost -i ž, pojm. (ȋ) ~ pokrajine; števn. razkazovati ~i mesta
čudovítost -i ž, pojm. (ȋ) ~ pokrajine; števn. razkazovati ~i mesta
Celotno geslo
Sinonimni
čudovít -a -o prid.
1.
ki zaradi nenavadne, izredne lepote vzbuja občudovanje
SINONIMI:
knj.izroč. bajen, knj.izroč. čaroben, zastar. čarokrasen, zastar. čudapoln, knj.izroč. čudesen, zastar. diven, zastar. divoten, ekspr. fantastičen, ekspr. kolosalen, ekspr. kraljevski, knj.izroč. magičen, ekspr. nezemeljski, ekspr. nezemski, ekspr. pravljičen, ekspr. prečudežen, ekspr. prečudovit, ekspr. prekrasen, ekspr. rajski, ekspr. vilinski
2.
ekspr. ki ima izredne pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu in v odnosu do ljudi
SINONIMI:
ekspr. edinstven, ekspr. fantastičen, ekspr. krasen, ekspr. prečudovit, ekspr. prekrasen, ekspr. sijajen
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 67
Dostopnost